nedelja, 25. junij 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

17.04.2017 13:27
Saša Požun
Ocena obiska
Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

nedelja, 28. maj 2017, ob 10.30 uri, ogledov: 3302

Nevihte - planincem ne povzročata preglavic le grom in blisk

Preventiva | 
Komisija za alpinizem | Komisija za gorske športe | Komisija za planinske poti | Komisija za turno kolesarstvo | Komisija za varstvo gorske narave | Mladinska komisija | Vodniška komisija | Planinski vestnik | Odbor za usposabljanje in preventivo | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Nevihta je vremenski pojav, ki ga spremljajo intenzivne padavine v tekočem in trdnem agregatnem stanju, električni pojavi ter močnejši vetrovi. Nevihte se izjemoma lahko pojavljajo v vsakem letnem času, najpogostejše pa so poleti.
Ob izrazitejših prehodih vremenskih front je njihov nastanek mogoč tudi pozimi, resnejši začetek konvektivne sezone pa v naših krajih pripada mesecu maju. Nevihte definirata grom in blisk, spremljajočih pojavov pa je še nekaj več. Z nevihto je povezanih cel kup nevšečnosti, strele lahko zanetijo požare, krajevno so prisotni močnejši sunki vetra in nalivi, možen je tudi nastanek toče. Vse to povzroča težave v dolinah, nevihte pa vsekakor povzročajo težave tudi hribolazcem na turi, zato je treba spremljati vremenske napovedi in prepoznati znake nevihte pred njenim skorajšnjim nastankom.

Zbiranje informacij pred odhodom v gore
V prvi vrsti je pred odhodom v hribe treba preveriti, kakšna je vremenska napoved. Vremensko napoved državne meteorološke službe Agencije Republike Slovenije za okolje večkrat dnevno prebirajo na radiu, skupaj s slikovnimi napovedmi so napovedi na voljo tudi v sklopu informativnih oddaj na televiziji, ves čas pa so dostopne tudi na spletni strani www.meteo.si. Tam so v sklopu opozorilnega sistema na Meteoalarmu na voljo tudi napovedi možnosti nastanka krajevnih neviht (Slovenija je razdeljena na pet glavnih regij), če verjetnost za nevihte v prihodnjih dneh seveda obstaja. Poleg regije je obarvan tudi časovni poltrak, ki sporoča, v katerem delu dneva obstaja verjetnost za nastanek neviht. Nevihte so sicer pogostejše v popoldanskem času, ob prehodu vremenskih front pa so mogoče skoraj v kateremkoli delu dneva.

pv_pzs_nevihta_foto_veronika_hladnik__1_

Nevihtni oblak se v zadnji fazi razvoja na zgornjem robu razleze v nakovalo. Foto: Veronika Hladnik

Kako do podatkov na terenu?
Ko smo enkrat že na terenu, si lahko pri prepoznavanju trenutnega stanja neba in vremenske situacije pomagamo tudi z raznovrstnim materialom, ki je na voljo na spletu. V današnji dobi je marsikdo lastnik pametnega telefona, ki nam lahko ob povezavi s svetovnim spletom pomaga pri odločitvi o nadaljevanju poti ali iskanju zavetja pred morebitnim nebesnim »rompompomom«. Če se bojimo bliskov in udarov strel, si lahko trenutno dogajanje ogledamo na spletni strani www.lightningmaps.org, kjer so na zemljevidih izrisane trenutne lokacije udarov strel. Nekako bi lahko posplošeno veljalo, da je nebo brez strel nad Slovenijo varno nebo vsaj še za nekaj časa. Druga spletna stran, ki nam prikazuje stanje padavin nad Slovenijo v zadnjih 10 minutah, je www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/radar.html. Temno oranžne oziroma rdeče, še bolj pa vijoličaste točke na radarski sliki opozarjajo na nalive, lahko pa tudi na prisotnost toče. Animacija zadnjih nekaj radarskih slik nam poda še podatek o padavinski »celici«, ki se nam približuje. Se ta s časom krepi, je šele nastala ali že izgublja moč in jakost?

Nam lahko pomaga zgolj pogled v nebo?
Kljub verjetnosti za nastanek neviht v popoldanskem času se marsikomu zdi škoda, da bi dan presedel doma, namesto da bi vsaj nekaj prostih uric porabil za skok v hribe. In če se pogumni odpravimo »užit dan« na teren, si s pogledom v nebo lahko sami pomagamo pri kratkoročni napovedi nastanka neviht. V naravi ali steni, kjer ni zatočišča, kamor bi se lahko zatekli, se pred nevihto težko zaščitimo, zato moramo prepoznati znake nastanka nevihte, še preden nas ta ulovi. Že vse od prvega spomladanskega meseca so na nebu pogosti kumulusni oblaki - mnogi jim rečejo kar ovčice, spet druge spominjajo na cvetačo ... Če se ti raztezajo le vodoravno, ne pa navpično (dimenzija posameznega oblaka je v vodoravni smeri večja od dimenzije v navpični smeri), še niso znanilci neviht. Ob nestabilnem ozračju pa se z dviganjem zraka in močnejšim vzgornikom, ki se v tovrstnem oblaku vzpostavi, oblak začenja raztezati v višino. Takrat imamo še kar nekaj časa za umik na suho, a precej gotovo je, da se bodo v nekaj urah začele pojavljati nevihte, morda ne ravno nad nami, precej verjetno pa v naši bližnji okolici. Še preden zaslišimo grom in vidimo blisk, se nevihtni oblak spremeni v zadnjo fazo, ki jo prepoznamo po obliki nakovala, ki se na vrhu oblaka razteza v horizontalni smeri. Do nastanka nakovala pride, ko se zrak ne more več dvigovati, saj trči ob inverzno plast troposfere na nadmorski višini okrog 12 km, zato se vrh oblaka namesto v vertikalno začne raztezati v horizontalno smer. 

Grom lahko slišimo že od daleč, in ta lahko napoveduje bližajočo se nevihto. Ker zvok potuje počasneje kot svetloba, najprej zagledamo blisk, šele nato pa slišimo njegov grom. Če sta nevihta in njen blisk oddaljena od nas en kilometer, bomo grom slišali tri sekunde pozneje, kot smo videli blisk. Tako lahko približno napovemo lokacijo nevihte in se še pravočasno umaknemo na suho, pred udarom strele pa tudi na varno mesto. V hribih imamo precej dober pregled nad daljno okolico, zato lahko vidimo oddaljene dežne zavese. Pred nevihto pa je prisoten tudi občutek soparnosti v ozračju. Tik pred udarom strele lahko povečanje električne napetosti v ozračju občutimo kot ščemenje, včasih se dvigujejo tudi lasje, jeklenice in klini začnejo brneti, sliši se prasketanje, na izpostavljenih konicah se lahko pojavijo majhni plamenčki, t. i. Elijev ogenj.

 pv_pzs_nevihta_foto_veronika_hladnik__2_  pv_pzs_nevihta_foto_veronika_hladnik__3_

Nebesne ovčice - kumulusni oblaki lepega vremena (levo) in kumulusi, ki začnejo rasti v višino ob vzpostavitvi vzgornika (desno). Foto: Veronika Hladnik

Z nevihtami povezane nevšečnosti
Lokalno se krajevnim nevihtam v gorah lahko pridružijo še drugi pojavi nevihtnega dogajanja, toča, sodra ali snežna ploha. Sodra in obilnejše padavine razen mokrih oblačil (in posledično možne podhladitve zaradi nizkih temperatur) ne bodo povzročile telesne škode, bolj nevarni pa so udarci zrn toče, ki z veliko hitrostjo letijo proti tlom in nas lahko zadenejo. Ob padavinah se običajno zmanjša temperatura v ozračju; ta sprememba je še bolj očitna v primeru padavin v trdnem agregatnem stanju. Snežna odeja je ob izraziti vremenski hladni fronti v visokogorju visoka tudi nekaj centimetrov in pri slabi obutvi lahko botruje zdrsu. Ob obilnejših padavinah hitro narastejo hudourniški vodotoki, ki nam zlahka povzročajo preglavice tudi pri sestopu. Težave povzročata še megla in posledična zmanjšana vidljivost. V hribih smo ob padavinah po navadi v sredini oblaka, zato se lahko hitro izgubimo, saj je orientacija ob slabi vidljivosti otežena.

Poleg padavin so morda v gorah med turo na izpostavljenem terenu še najbolj nevarni piš vetra in udari strel. Ob nevihtnem pišu se ob padavinah pojavi tudi hiter, sunkovit in hladen veter, ki piha tudi s hitrostjo okrog 100 km/h. Ta nas seveda preseneti, saj zapiha naenkrat brez opozorilnih znakov. Za planinca je še posebej nevaren na izpostavljenih grebenih. Strela pa - že če se je samo ustrašimo, zlahka naredimo kakšen nepreviden gib, ki lahko vodi v telesne poškodbe, udar strele v človeka pa je pogosto smrten.

Bliža se nevihta - kaj zdaj?
Podatkov za pravočasen pobeg pred nevihtami je torej dovolj, v pomoč sta nam (pametni) telefon z dostopom do interneta ali zgolj pogled v nebo. Če nas kljub temu preseneti ali ujame nevihta, se velja držati naslednjega: v primeru prihajajoče nevihte spremljamo dogajanje nad sabo in okoli sebe, pozorni smo na bližajoče se nevihtne oblake, prisluhnemo morebitnemu gromu in štejemo sekunde med bliskom in gromom, da določimo, kako blizu oziroma daleč je nevihta. Ko nas nevihta ujame in se razbesni nad nami, je pomembno, da se ne zadržujemo na izpostavljenih mestih, saj strele rade udarijo prav tja. Izogibajmo se vrhov gora, grebenov, posameznih dreves, nevarna pa je tudi bližina daljnovodov in žičnic. Od tam se moramo umakniti in počakati na varnem mestu, saj nevihta običajno ne traja dolgo.

Če vedrimo pod previsom, se ne dotikamo sten. Cepinov in drugega železja ne odmetavamo, le odložimo jih na tla poleg sebe. Ne dotikamo se jeklenic in klinov, saj ti delujejo kot strelovod. Počepnemo s stopali in koleni skupaj, z rokami objamemo noge, da zmanjšamo razdaljo med posameznimi deli telesa in imamo stik s tlemi na čim manjši površini.
Pregovorno grdega vremena ni, je le bolj in manj primerno vreme za aktivnosti na prostem. Tudi nevihte je včasih prav prijetno spremljati, a skozi okno ali od daleč, ne pa med besnenjem tik nad nami. Da sprostitev v hribih ne bi dobila grenkega priokusa, poleg opazovanja markacij, poti in raznovrstnih pisanih razgledov poglejmo kdaj tudi v nebo, da nas slučajno ne dohitijo črni nevihtni oblaki.

pv_pzs_nevihta_vir_arso__1_

Primer radarske slike na spletu. Vir: ARSO

Veronika Hladnik

Prispevek je objavljen v majski številki Planinskega vestnika


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih