petek, 24. november 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

02.11.2017 14:02
IVA ŠIBAV
POHVALA
Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

ponedeljek, 3. julij 2017, ob 9. uri, ogledov: 1119

Problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju po letu dni enako pereč problem

Narava | 
Komisija za varstvo gorske narave | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
V sredo, 21. junija 2017, je na Kopah na Pohorju potekal posvet o problematiki vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Posvet je v okviru bilateralnega sodelovanja v okviru Programa finančnega mehanizma EGP 2009–2014 organiziral Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec.
Kope se nahajajo na delu Pohorja, ki je še posebej obremenjeno s stihijsko vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Ob izvajanju projekta SUPORT - trajnostno upravljanje Pohorja, ki je potekal v letih 2015 in 2016, so bila pridobljena nova znanja in delno podrobneje analiziran prostor, ki je kot naravovarstveno pomembno območje obremenjen z raznovrstnimi človekovimi aktivnostmi. Na podlagi teh rezultatov ter rezultatov nacionalnega posveta iz marca 2016, ki se ga je udeležilo skoraj 70 udeležencev in udeleženk, so bili predlagani možni ukrepi za izboljšanje upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju.

Med možnimi ukrepi so bili predlagani:
  • nemudoma je potrebno na državni ravni pristopiti k neki obliki evidentiranja (registracije) motornih vozil namenjenih vožnji v naravnem okolju - kar je bila država po Zakonu o ohranjanju narave dolžna narediti najkasneje do 31. 12. 2016, vendar se to ni zgodilo;
  • potrebno je odpraviti anomalijo z nesorazmerno nizkimi prekrški za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju;
  • na regionalnem ali državnem nivoju je potrebno pričeti z iskanjem prostora/prostorov, kjer bi se tovrstna vožnja z motornimi vozili lahko odvijala in bi to bilo sprejemljivo z družbenega vidika in vidika varstva narave - pri tem je potrebno upoštevati pričakovanja uporabnikov ter specifike posameznih zvrsti;
  • na ožjem območju Pohorja bo smiselno pričeti s postopki za ustanovitev zavarovanega območja, kjer bi bilo možno učinkoviteje izvajati naravovarstveni nadzor;
  • potrebno je sistematično graditi na izobraževanju, osveščanju ter grajenju strpnosti med različnimi uporabniki prostora ter zavedanju, da sta prostor in naravno okolje eden izmed najpomembnejših naravnih virov Sloveniji;
  • v širšem družbenem kontekstu si je smiselno prizadevati za razvoj t.i. zelenega turizma, ki gradi na naravnih danosti in spoštovanju narave, kot eni izmed prioritet razvoja Slovenije in Pohorja.

Tokratnega dvodnevnega posveta na Kopah v sredo, 21. junija in četrtek 22.junija 2017, se je udeležilo nekaj skoraj 100 udeležencev in udeleženk, med njimi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, regionalne razvojnega agencije (RRA Koroška), policije, pristojnih inšpekcijskih služb, lokalnih skupnosti, lastnikov zemljišč, turističnega gospodarstva ter nevladnih organizacij.

kvgn_pzs_posvet_motorna_vozila_pohorje_2017_foto_arhiv_zgs__4_ kvgn_pzs_posvet_motorna_vozila_pohorje_2017_foto_arhiv_zgs__1_

Na posvetu so uvodoma svoj pogled na problematiko predstavili predstavniki strokovnih institucij:


»Po letu se ugotavlja, da ostaja problem enako pereč, saj se tako na področju potrebnih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj dosti spremenilo.«

Ljudmila Medved, Zavod za gozdove Slovenj Gradec, vodja projekta SUPORT - trajnostno upravljanje Pohorja, pove, da je Zavod za gozdove Slovenije v letih 2015 in 2016 z več kot 30 revirnimi gozdarji območnih enot Slovenj Gradec, Celje in Maribor izvedel terensko evidentiranje motenj na 25.000 ha velikem pilotnem območju projekta SUPORT. Vožnja z motokros in enduro motorji ter štirikolesniki je bila evidentirana na več kot 5.500 ha, vožnja z motornimi sanmi v zimskem času pa na skoraj 800 ha površine. Poudari, da gre za kompleksen problem na gozdnatem območju, ki ima poudarjeno turistično in rekreacijsko vlogo, je pomemben in ogrožen habitat zavarovanih vrst v okviru Natura 2000. Hkrati pa imajo gozdne površine pomemben gospodarski pomen za lastnike gozdov.

Dr. Jurij Gulič, Zavod RS za varstvo narave, je predstavil evidentiranje motenj na pilotnem območju projekta SUPORT s feromagnetnimi senzorji in infrardečimi kamerami, med njimi tudi vožnje z motornimi vozili. Na tovrstnem način se podatkov o številu voženj v Sloveniji prehodno še ni zbiralo in analiziralo. Med drugim je bilo v času jesenske sezone gobarjenja opazno znatno število kršitev voženj na gozdnih prometnicah, ki so sicer zaprte za promet. V zimskem času je bilo zaznati znaten del voženj z motornimi sanmi v naravnem okolju v nočnem in zgodnjem jutranjem času.

Mag. Peter Zajc, RRA Koroška, izpostavi, da je v Sloveniji Pohorje z razgibanim reliefom, delno slemenastim in planotastim ovršjem ter razvejano mrežo gozdnih prometnic privlačno okolje za vožnjo z motornimi vozili. Na to so pokazali tudi rezultati raziskave RRA Koroška, ki je temeljila na rezultatih 91 anketiranih voznikih motornih vozil v naravnem okolju na pilotnem območju projekta SUPORT. Zdi se, da se ti športi na prostem kljub prepovedim po obstoječi pravni ureditvi odvijajo stihijsko. Za Slovenijo je značilno sektorsko načrtovanje in pomanjkanja komunikacije med posameznimi resorji na nacionalnem nivoju. Kot tudi teritorialna razdeljenost na 214 občin, kar ob odsotnosti regijskega prostorskega načrtovanja otežuje iskanje prostorsko ustreznih rešitev, saj bi za tovrstne športe na prostem verjetno bilo potrebno iskati površine (poti in poligone), ki presegajo meje ene občine.

Ivar-Petter-Grotte, Inštitut Vestlandsforsking, Kraljevina Norveška, združevanje zaščite visokovrednih območij z vidika varstva narave in razvoja storitvenih dejavnosti, ki temeljijo na trženju naravnih danosti, predstavi na primeru Sogn og Fjordane. Območje je pretežno podeželsko, hkrati pa ena najpomembnejših turističnih destinacij na Norveškem. Poleg niza potencialnih konfliktov med ohranjanjem narave in razvojem poslovnih in drugih razvojnih priložnosti, izpostavi še nov dejavnik podnebnih sprememb, saj se ranljivost narave z vse bolj dinamičnimi vremenskimi razmerami na zahodu Norveške povečuje.

Dr. Andrej Verlič, Gozdarski inštitut Slovenije, je predstavil ciljni raziskovalni projekt »Priprava strokovnih izhodišč z turistično rabo in rekreacijsko rabo gozdov«, kjer sodelujejo Gozdarski inštitut Slovenije, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Pomembno vlogo v projektu ima Posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki zainteresiranih deležnikov in strokovnjakov s področja turizma in rekreacije v gozdu, in bo svetoval pri izvajanju projektnih nalog ter prispeval k medsektorski usklajenosti rezultatov projekta. Udeležence je pozval k morebitnemu sodelovanju v Posvetovalnem odboru in spremljanju projekta na spletni strani https://sites.google.com/site/crpturrek/izdelki.

V moderirano razpravo v nadaljevanju so se vključili predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Društva za opazovanje in preučevanje ptic, Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, Zavoda RS za varstvo narave, Društva narava Pohorja, podjetja Vabo d.o.o., Policijske uprave Celje ter posamezniki.

Na terenski delavnici, ki se je v četrtek odvijala na območju med Kopami in Ribniško kočo, so si udeleženci tudi neposredno ogledali posledice voženj v naravnem okolju.

Ob strinjanju, da se v preteklem letu kljub predlaganim predlogov ukrepov ni kaj dosti spremenilo, je bila med udeleženci oblikovana in podprta pobuda:

  • da se oblikujejo skupni sklepi posveta, ki bodo predstavljali usklajen predlog strokovnih institucij, ter se jih v obliki poziva k čimprejšnjemu ukrepanju posreduje na pristojna ministrstva in Vlado RS;
  • da se oblikuje neformalna delovna skupina za območje Pohorja, ki bi si za rešitve in dialog med deležniki na konkretnem območju prizadevala »od spodaj navzgor« (ang. bottom up).

Pripravila: Mag. Peter Zajc, RRA Koroška in Ljudmila Medved, Zavod za gozdove Slovenije
Fotografije: arhiv ZGS


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih