PZS: Poročilo alpinistične odprave Kirgizija 2017

nedelja, 24. september 2017, ob 8. uri, ogledov: 7061

Poročilo alpinistične odprave Kirgizija 2017

Planinsko društvo Ljubljana-Matica | Planinsko društvo Rašica | Planinsko društvo Tržič | Akademsko planinsko društvo Ljubljana |

Objavil(a): Manca Ogrin

Drugo polovico julija in začetek avgusta smo ekipa 10 plezalcev preživeli v gorovju Pamir Alai na tadžiško-kirgiški meji, natančneje v dolini Ak-Su, ki je znana po popularni smeri Perestroika Crack v Pik Slesova (4240 m).

Alpinistična odprava KIRGIZIJA 2017

Vodja: Matjaž Jeran (AO PD Ljubljana Matica)

Člani:

David Debeljak (AO PD Rašica)

Nejc Klemenčič (AO PD Tržič)

Miha Kern (Akademski alpinistični odsek)

Člani odprave, ki niso alpinisti in niso vezani na prijavo KA PZS:

Gašper Pintar

Jan Valentinčič

Nace Vreček (AO PD Radovljica)

Jakob Šparovec (AO PD Kranj)

Članici odprave, alpinistki, nista vezani na prijavo KA PZS:

Anastasija Davidova (AO PD Ljubljana Matica)

Iva Božić

Pogorje: Pamir Alai

Datum: 12. 7.-15. 8. 2017

Čisto počena zabava v Slesovi (foto Matjaž Jeran)

Sprva osmim fantom (Gašper Pintar, Nace Vreček, Jakob Šparovec, Nejc Klemenčič, Miha Kern, Jan Valentinčič, David Debeljak in Matjaž Jeran - nekateri si pravijo že moški) sta se mesec pred odhodom pridružili še Iva Božić iz Splita in izkušena odpravarka Nastja Davidova. S stališča izkušenj smo bili zelo mešana skupina, za nekatere je bila to prva odprava, za druge pač ne, za Davida in Nastjo pa že drugi obisk te doline. Razlika v izkušenosti je bila ravno pravšnja, da je bila odprava poučna, zabavna in avanturistična za vse člane. Sicer pa smo kot relativno velika odprava zelo dobro in učinkovito sodelovali ter ta mesec preživeli v prijateljskih odnosih in dobrem, spodbudnem vzdušju.

Seveda je prihajalo do nepredvidenih težav, število načrtovanih dni v baznem taboru je bilo zmanjšano zaradi velike zamude notranjega leta, kar nam je onemogočilo hiter nakup hrane in drugih potrebščin; zaradi povečane količine vode je ledeniška reka odnesla nekaj mostov na običajni poti do baze, zato smo bili primorani iti po daljši, tridnevni in relativno zahtevni poti. Kar pa niti ni bilo tako slabo, saj smo prišli v bazo dobro aklimatizirani. Tudi čas odhoda iz baze ni bil jasno določen s strani agencije. Tako smo “izgubili” nekaj dni, kar pa ni neobičajno in bi to lahko pričakovali. Nekaj nevšečnosti je povzročalo tudi zdravstveno stanje, saj je skoraj vsak izmed nas odležal dan ali dva, na srečo ni bilo nič hujšega.

Življenje v bazi (postavili smo jo ob vznožju Pik Šlesova) je bilo predvsem sproščeno (če si ob konstantnem teženju, da moraš pospravljati za sabo, lahko sproščen). Prvih nekaj dni smo tako spoznavali značilnosti lokalnega podnebja, ki so vsakodnevne popoldanske nevihte, in plezali lažje smeri s hitrejšo možnostjo povratka v bazo, nato pa pozornost preusmerili v zahtevnejše stene. Vsi vzponi in poskusi so navedeni v seznamu preplezanih smeri. Menimo, da smo čas preživeli zelo aktivno, opravili smo kar nekaj vzponov in poskusov v šestih ali sedmih stenah, ki so bile v neposredni bližini baznega tabora. Nekateri prvotni cilji v bolj oddaljenih stenah doline Kara-Su, so bili zaradi zmanjšanega števila baznih dni, nestabilnega vremena in velike količine primerno zahtevnih smeri v (bolj sončnemu) Ak-Su soglasno in brez slabe volje opuščeni.

Na splošno smo bili in še smo nad pokrajino, tipom plezarije in samimi smermi izredno navdušeni. Za mnoge od nas najlepše smeri, ki smo jih plezali. Zmerna nadmorska višina, ugodne temperature, preglednost terena in sončne stene so dodatno botrovale občutku udobja, ki sicer ni običajni del takih aktivnosti. Območje je več kot primerno za vse, izkušene in manj izkušene plezalce. Ponuja ogromno možnosti za ponavljanje obstoječih smeri, prvenstvene vzpone, prve proste ponovitve … potem pa še vse, kar ni skalno plezanje.

Hvaležni smo vsem, ki so kakor koli prispevali k uresničitvi te odprave, hvala PZS in KA za finančno podporo, Treking športu in Petzlu za vso opremo ter Enervitu za dodatno energijo v obliki ploščic in gelov.

odprava_kirgizija_2017__skupinska_foto_iva_bozic

Člani alpinistične odprave Kirgizija 2017, od desne proti levi: Iva, Pinti, Nastja, Jan, Nejko, Miha, Jery, Jakob, Nace in Dave (foto Iva Božić)

Realizirani cilji akcije

19. 7. 2017 Matjaž in Miha: Petit Tour, Crack Suzi, 6b, 250 m.

25.-26. 7. 2017 Matjaž in Miha: 1000 let ruskega krščanstva, Potankin, 7a, 1950 m.

1. 8. 2017 Matjaž in Miha: Pik Slesova, Perestrojka crack, 7a, 900 m.

21. 7. 2017 Nace in Miha: Central Pyramid, La Bolla, 6b, 300 m.

20. 7. 2017 Nace in Jakob: Petit Tour, Crack Suzi, 6b, 250 m.

25.-26. 7. 2017 Nace in Jakob: Pik Slesova, Perestrojka crack, 7a, 900 m.

30. 7. 2017 Nace in Jakob: Russian tower, Magic Mountain, 6b, 650 m.

31. 7. 2017 Nace in Jakob: Ortotyubek, Atlantida, 6c+/7a, 300 m, brez zadnjega lažjega poplezavanja do vrha stene.

21. 7. 2017 Nastja in Iva: Petit Tour 3500 m, Crack Suzi, 6b, 250 m.

24. 7. 2017 Nastja in Iva: Magic Mountain, Italjanska - Lazy Lizard, 6b+, 500 m, raztežaj in pol pod vrhom obrneta zaradi dežja.

27.- 29. 7. 2017 Nastja, Iva in Jan: 1000 let Ruskega krščanstva 4507 m, Francoski raz, 6b+, 2000 m.

1. 8. 2017 Nastja in Iva: Central Pyramid 3400 m, La bolla, 6b, 300 m.

5.-7. 8. 2017 Nastja in Iva, Pik Slesova 4240 m, Perestrojka Crack, 7a, 900 m.

22. 7. 2017 Nejc in Jan: Magic Mountain, Italijanska smer, Lazy Lizard, 6b, 600 m.

Pinti in Dave: Pik 4810, Nazarova z varianto, 7a, 880 m.

Pinti in Dave: Pik Slesova, Klenova, 7a+, A3, 900 m.

Pinti in Dave: Pik 4810, Vedernikova, 7a, 1350 m.

Pinti, Dave in Jakob: Pik Slesova, Oligarh crack - prvenstvena varianta Perestrojke, 7b, 400 + 500 m.

Pomembne informacije za nadaljnje odprave

Področje je zelo primerno za zahtevno skalno plezanje, primerno tudi za novince v plezanju velikanskih skalnih sten. Dodatna odlika področja je zmerna nadmorska višina, do 5000 m.
Nenazadnje so odprave v te kraje, v primerjavi z odpravami v Pakistan, Greenlandijo, Kanado in podobne destinacije, mnogo cenejše.
Ustrezno vreme za skalno plezanje v tem področju je zlasti v zadnjem delu meseca julija in avgusta, ko se umirijo običajno vsakodnevne popoldanske nevihte. Po besedah domačinov se padavine v obliki snega spustijo na raven baznega tabora v začetku septembra.
Pomemben faktor tako na dostopu do baze, kot tudi dnevno, je prečkanje ledeniških rek, pred julijem je nivo voda zelo visok. Izkušnje so pokazale, da je najvarneje reke prečkati zgodaj zjutraj oz. pozno ponoči.
Mnogo obeta tudi sosednja dolina Kara Su, ki je iz baze v Ak Su oddaljena 4h, v njej so stene večinoma obrnjene na Z in SZ, zaradi v juliju na vrhovih še vedno topečega se snega, so za plezanje primernejše v avgustu.