|
|
NOVICE
sreda, 6. december 2017, ob 14.45 uri, ogledov: 2705 Ustanovljen posvetovalni odbor Alpske konvencije ter večletni program Alpske konvencije| Varstvo gorske narave | | | Komisija za varstvo gorske narave | | | | Objavil(a): Matej Ogorevc | | Leta 2017 je bil ustanovljen Posvetovalni odbor za alpsko podnebje, z namenom združevanja vseh najpomembnejših aktivnosti Alpske konvencije na področju podnebnih spremembam. Večletni program Alpske konvencije dela opredeljuje skupne prednostne naloge za spodbujanje izvajanja Alpske konvencije in njenih protokolov. Določa okvir za aktivnosti in ponuja strategije ter orodja odziva na izzive, ki se območja Alp.
|
Vplivi podnebnih sprememb so raznoliki v različnih delih Alp, vendar se ne ustavijo ob državnih mejah. Pogodbenice Alpske konvencije so leta 2006 sprejele Deklaracijo o podnebnih spremembah s ciljem utrditve medsebojnega sodelovanja. Leta 2009 je bila Deklaracija dopolnjena z Akcijskim načrtom, ki določa posebne strateške ukrepe in primere dobrih praks. Leta 2017 je bil ustanovljen Posvetovalni odbor za alpsko podnebje, z namenom združevanja vseh najpomembnejših aktivnosti Alpske konvencije na področju podnebnih spremembam.
 Podnebne spremembe - kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?
Večletni program dela 2017-2022 prispeva k uresničevanju splošne dolgoročne vizije, ki opredeljuje Alpe kot pionirsko regijo za trajnostni način življenja v osrčju Evrope, kot je zapisano v Izjavi o Večletnem programu dela 2017-2022, ki jo je sprejela XIV. Alpska konferenca v Grassauu v Nemčiji.
Program določa šest prednostnih področij sodelovanja:
- osredotočanje na prebivalstvo in kulturo,
- ukrepanje na področju podnebnih sprememb,
- ohranjanje in vrednotenje biotske raznovrstnosti in krajine,
- ozelenitev gospodarstva,
- spodbujanje trajnostnega prometa,
- izvajanje vodilne vloge v okviru Strategije EU za alpsko regijo (EUSALP).
Za uspešno izvajanje Večletnega programa dela so potrebna močna partnerstva. Partnerstva so odločilnega pomena za izmenjavo izkušenj na različnih področjih in v skupinah z različnimi spretnostmi in znanji, kar prispeva k utrjevanju vezi med Alpsko konvencijo in različnimi deležniki ter zagotavlja boljšo prepoznavnost Konvencije same.
Več informacij najdete na spletni strani www.alpconv.org, kjer so na voljo celotno besedilo Večletnega programa dela Alpske konference 2017-2022, Izjava Alpske konference in najnovejši kažipot.
 |
|
|
Alpsko konvencijo je leta 1991 podpisalo osem alpskih držav (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Kneževina Monako, Nemčija, Slovenija, Švica) skupno z Evropsko unijo. To je prvi mednarodni sporazum, ki si je zadal cilj čezmejnega trajnostnega razvoja in zaščite celotne gorske verige. Sestavlja ga Okvirna konvencija in dopolnjuje osem izvedbenih protokolov o hribovskem kmetijstvu, turizmu, urejanju prostora in trajnostnem razvoju, prometu, varstvu narave in urejanju krajine, gorskih gozdovih, varstvu tal in energiji. Sprejete so bile skupne deklaracije o prebivalstvu in kulturi, podnebnih spremembah in trajnostnem gospodarstvu.
|
Alpska konvencija opravlja svoje delo v okviru Alpske konference, ki se sestaja vsaki dve leti, vsakokratnega predsedstva, Stalnega odbora, Odbora za preverjanje, številnih delovnih skupin in platform ter Stalnega sekretariata. Pogodbenice in organizacije - opazovalke prispevajo k izvajanju Alpske konvencije. |
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih