NOVICE
nedelja, 10. december 2017, ob 9. uri, ogledov: 3227 Svetovni dan gora 2017 | poslanica PZS| Splošno | Planinska organizacija | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | V ponedeljek, 11. decembra, praznujemo svetovni dan gora, in sicer že od leta 2003, ko je po uspešnem mednarodnem letu gora 2002 ta dan generalna skupščina Združenih narodov razglasila za poseben dan, namenjen goram. Vsako leto je posvečen izbrani tematiki in letos v središče razmisleka postavlja gore pod pritiskom podnebja in človeka. Planinska zveza Slovenije tradicionalno pripravi poslanico, letos izpod peresa podpredsednika PZS Mira Eržena na temo množičnega obiska gora. |
Pred nekaj stoletji so gore
predstavljale domovanje dobrih in zlih duhov, bogov in drugih mističnih
bitij, ki so po verovanju prebivalcev pod njimi krojili njihovo
vsakdanje življenje v dobrem in slabem. Iz tega je izviralo njihovo
strahospoštovanje do visokih vrhov, njihovih snežnih pokrival ter moči
vetra, neurij, plazov in vseh drugih pojavov in nevšečnosti, s katerimi
so se gore branile pred vsiljivimi prvopristopniki in osvajalci
nekoristnega sveta. V tem lahko iščemo tudi njihov spoštljiv odnos in
hvaležnost do gore, ki jim je dovolila povzpeti se na njen vrh v čistem,
plemiškem boju človek-gora, by fair means. Najvišje gore sveta
so bile osvojene, pa nikdar premagane, kajti tanka ločnica med uspeti in
biti pogubljen je vedno prisotna. Tudi danes.
Živimo v času, ko planinstvo
predstavlja eno izmed najbolj množičnih oblik rekreacije v Sloveniji pa
tudi v sosednjih alpskih državah. Seveda je ta oblika rekreacije
povezana tudi z določeno stopnjo tveganja, ki ga ob ustrezni telesni,
psihični pa tudi tehnični pripravi lahko zmanjšamo na obvladljivo raven.
Ob vsem tem velja poudariti tiste pozitivne lastnosti, ki postavljajo
planinstvo nad marsikatero, manj tvegano dejavnost. Že od časov,
ko so bili prvi pohodniki in občudovalci gora planinski turisti, je bilo
znano, da gibanje in bivanje v gorah ugodno vplivata na zdravje. Te
preproste ugotovitve so podkrepile znanstvene raziskave, ki jasno kažejo
na povezanost ugodnega vpliva telesne aktivnosti in psihičnega stanja,
za kar so vse vrste dejavnosti v gorah skoraj idealne. Povečani telesni
napori preventivno vplivajo na zmanjšanje možnosti psihične
preobremenitve, ki jo prinaša vsakdanje življenje v dolini. Občutki
sreče in zadovoljstva, ko se povzpnemo na želeni vrh ali opravimo
zahtevno planinsko turo, povečajo odprtost posameznika do sobivanja v
družbi, do sprejemanja različnosti, in prispevajo h konstruktivnejšemu
reševanju nasprotij in konfliktov. Ne nazadnje tudi k lažjemu
premagovanju depresivnih stanj, ki po podatkih zdravstvenih organizacij v
sodobni družbi skokovito naraščajo. To in še številni drugi ugodni
vplivi so tisti, na katerih bi morali v prihodnosti še vnaprej graditi
pozitivno podobo planinstva in gorništva.
Nedvomno pa morajo biti izpolnjeni
tudi določeni pogoji, ki imajo bistveni vpliv na to, da bo ta
športno-rekreativna dejavnost ostala tako množična tudi v prihodnje. Med
prvega sodi primerno urejena planinska infrastruktura, v katero
prvenstveno sodijo koče in planinske poti. S povečanimi turističnimi
tokovi, ki so pljusknili tudi v Slovenijo, se njihova obremenitev
povečuje, s čimer se naloge povečanega obsega vzdrževanja planinskih
poti in ustrezne ekološke opremljenosti planinskih koč zelo hitro
približujejo mejam sposobnosti, ki jih zagotavljajo planinska društva na
temelju prostovoljstva. Če želimo to dejavnost tudi v prihodnje
izvajati z ustreznim odgovornim odnosom do narave, bo potrebno večje
sodelovanje tistih, ki v planinstvu, pohodništvu in gorskem sodelovanju
vidijo nadaljnji razvoj slovenskega turizma. V povezavi s tem je
pomemben dejavnik tudi obvladovanje prometnih tokov v alpskih dolinah,
saj sedanje neurejeno stanje ustvarja že kar kaotične razmere, ki nimajo
samo negativnega vpliva na okolje, pač pa moteče posegajo v bivalne
razmere prebivalcev v krajih pod gorami. Tukaj je opazna odsotnost
celovitega pristopa k razreševanju teh sodobnih problemov in vsakoletno
opozarjanje nanje ob obeležitvi dneva Alpske konvencije hitro zbledi ob –
v javnosti odmevnejših – zahtevah po ureditvi raznih razvojnih osi.
Zato v planinski organizaciji podpiramo tiste projekte in pobude, ki
vodijo k razvoju manjših krajev na osnovi planinske in gorniške
tradicije, brez velike turistične infrastrukture, in spodbujanju
aktivnosti v gorah, ki se izvajajo z odgovornim odnosom do narave. Se pa
zavedamo, da se vzgoja in izobraževanje za tak odnos začneta že v
rosnih letih, ne samo v ožjem družinskem okolju, pač pa tudi v
vzgojno-izobraževalnih institucijah. Pri tem se žal soočamo z dejstvom,
da z odhajanjem starejših generacij pedagoških in vzgojnih delavcev, ki
so to dejavnost s srcem in zanosom opravljali prek okvirov
izobraževalnih načrtov tudi z vodenjem mladih po planinskem svetu, na
tem področju marsikje nastaja praznina, ki je ne morejo v celoti
nadomestiti ustrezni programi dela z mladimi v društvih.
Alpska konvencija
v okviru protokolov zelo natančno opredeljuje specifičnosti alpskega
prostora in nakazuje poti in pristope pri razreševanju problemov, ki v
njem nastopajo. Težko se je znebiti vtisa, da so se v desetletjih po
podpisu tega dokumenta osnovna načela kar malo porazgubila v različnih
platformah, konferencah in drugih institucijah ter obilici
okoljevarstvenih organizacij, ki s sredstvi, ki bi naj bila namenjena
razreševanju okoljskih problemov, nekatera le ohranjajo zunanji videz
teh institucij, na vsebinski ravni pa so rezultati prevečkrat žal
neprepoznavni.
Ustanovitev Evropskega združenja planinskih organizacij
v letošnjem letu je torej priložnost, da se izzivi, ki nastajajo v
gorskem svetu in zadevajo tako naravo, prebivalce in obiskovalce,
približajo tistim, ki v zakonskem in upravljavskem smislu odločajo o
ustvarjanju pogojev za njihovo uspešno razreševanje. Priložnost, k
uresničitvi katere bomo morali planinci in gorniki prispevati svoj
delež.
V teh dneh po celotnem alpskem prostoru potekajo aktivnosti, delavnice in drugi dogodki pod okriljem pobude Brati gore.
Tudi planinska kultura, med katero prištevamo različne zvrsti – od
fotografije, filma, likovnih del do poezije, leposlovja in muzejske
dejavnosti, pomembno odseva človekov odnos do gora in sobivanja z njimi.
Upamo in želimo si, da bi pri tem branju razbrali tudi smeri in cilje,
ki nam bodo to omogočali tudi v prihodnje.
Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih