Simbolično, ob 240. obletnici prvega vzpona na Triglav, je na območju Triglavskih podov v osrčju Triglavskega narodnega parka 29. avgusta 2018 potekala prav posebna akcija. Več deset prostovoljcev in alpinistov ter izkušenih planincev je pod okriljem vseslovenske akcije Očistimo naše gore in njenih partnerjev združilo moči in navkljub snegu, ki je zapadel minuli konec tedna, očistilo okolico Triglavskega doma na Kredarici in širše območje Triglavskega ledenika ter njegovih težje dostopnih predelov, v katerih se je tekom desetletij nabralo kar nekaj odpadkov. Med njimi so se znašli tudi ostanki razbitin letala, izgubljen helikopterski tovor in novoletna girlanda.
Čiščenje na višini dobrih 2.500 metrov in na terenu s kraškimi in ledeniškimi pojavi je bil zahteven podvig. Zato so v akciji Očistimo naše gore, ki poteka pod okriljem Zavarovalnice Triglav, združili moči s širokim krogom partnerjev. "V slogi je moč, zato smo se v prvi tovrstni celoviti čistilni akciji Triglavskega ledenika in okolice doma na Kredarici povezali s Planinsko zvezo Slovenije in Gorsko reševalno zvezo Slovenije - njihovi alpinisti in gorski reševalci so vodili današnjo akcijo - s svojo strokovno pomočjo so bili v projekt vključeni tudi sodelavci Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Triglavskega narodnega parka in ARSO, pri čiščenju pa je pomagalo tudi nekaj izkušenih prostovoljcev PD Ljubljana-Matica, PD Triglav in PD Mercator. Za prevoz opreme in odvoz smeti je poskrbela Slovenska vojska s helikopterjem, zbrane odpadke pa je v dolini prevzela Komunala Bohinj," je pojasnil direktor službe za korporativno komuniciranje v Zavarovalnici Triglav Luka Pušnik.
V sklopu akcije Očistimo naše gore je potekala prva celovita čistilna akcija Triglavskega ledenika in okolice Triglavskega doma na Kredarici. (foto Mediaspeed)
Ozaveščenost planincev se povečuje
Kot je pokazala tokratna čistilna akcija, se ozaveščenost planincev povečuje. Udeleženci akcije so pobrali približno 380 kilogramov odpadkov večinoma starejšega datuma, starih več let oziroma celo desetletij. Med njimi je bilo največ konzerv, pločevink in plastenk, prostovoljci pa so našli tudi ostanke starega smerokaza, izgubljen helikopterski tovor, novoletno girlando in ostanke razbitin letala, ki so povezani s tragično nesrečo manjšega letala, ki je v Triglavski ledenik trčilo v osemdesetih letih.
Najvišji slovenski ledenik že več kot sedem desetletij, natančneje vse od leta 1946, opazujejo in proučujejo na Geografskem inštitutu Antona Melika, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ko so z meritvami začeli, je meril nekaj več kot 14 hektarjev. Danes Triglavski ledenik izginja, saj njegova površina meri manj kot hektar, kar je dvajsetkrat manj od tiste z začetka meritev.
Triglavski ledenik izginja
"V nekaj več kot sedmih desetletjih, odkar Triglavski ledenik opazujemo, se je njegova površina skrčila za več kot 20-krat in prostornina zmanjšala za več kot 200-krat. Glavni vzrok za to je dvig temperatur, ki je tolikšen, kot bi ledenik na vsakih 15 do 20 let prestavili za 100 višinskih metrov nižje proti dolini. Padavin je sicer dovolj, a se manjša njihov delež v snegu oziroma se krajša snežna sezona. Posledično se spreminjata tudi dolžini redilne in talilne dobe, ki sestavljata tako imenovano ledeniško leto. V zadnjih desetletjih talilna doba traja že pol leta oziroma se celo daljša," je povedal Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU ter tudi vodnik in inštruktor planinske vzgoje PZS.
Z izginjanjem Triglavskega ledenika in hitrejšim kopnenjem snežišč na Triglavskih podih in v širši okolici Triglavskega doma na Kredarici se razgalja skalnata površina in na površje pride tisto, kar je bilo včasih skrito pod snegom in ledom. "V mnogih primerih sploh ne gre za smeti, ampak za predmete in opremo, ki je skozi desetletja dostopanja na Triglav planincem padla ali jim jo je odpihnil veter z grebena. V vpadnici nad ledenikom namreč poteka najbolj priljubljena in tudi najbolj oblegana slovenska planinska pot na vrh Triglava," pojasni Pavšek.
Z združenimi močmi za čistejše Triglavske pode (foto Mediaspeed)
S smetmi nazaj v dolino
Z akcijo Očistimo naše gore, ki letos poteka že deveto leto zapored, želi Zavarovalnica Triglav že od samega začetka spodbuditi odgovornost posameznikov do vsebine njihovega nahrbtnika. Planinske točke so tako v največji slovenski zavarovalnici v preteklih letih postopoma opremljali z vrečkami za odpadke ter širili moto akcije: poleg lepih doživetij odnesimo v dolino tudi svoje smeti. V zadnjih osmih letih so tako skupaj z obiskovalci gorskega sveta v dolino odnesli že skoraj 30 ton odpadkov.
Skrb za naravo in ozaveščanje planincev je skupna tudi Planinski zvezi Slovenije (PZS). "Podpiramo akcije, ki povezujejo različne organizacije in prispevajo k ozaveščanju o pomenu varovanja občutljivega gorskega okolja. V PZS že več kot 30 let izvajamo akcijo Smeti odnesite s seboj v dolino, z Zavarovalnico Triglav pa sodelujemo že ves čas trajanja akcije Očistimo naše gore. Rezultati vseh teh skupnih prizadevanj so zdaj razmeroma čiste gore. Z vsemi tovrstnimi aktivnostmi pa moramo nadaljevati tudi v prihodnosti, saj nam bo le tako uspelo gore ohraniti čiste," je po koncu uspešne akcije v osrčju Triglavskega narodnega parka poudaril Matej Planko, generalni sekretar PZS, in dodal, da si želijo k sodelovanju v prihodnje pritegniti čim več organizacij in posameznikov.
V gore le dobro pripravljeni
Čistilna akcija na zahtevnem območju Triglavskih podov ne bi bila mogoča brez pomoči alpinistov in izkušenih planincev ter gorskih reševalcev, ki tudi sicer v tem delu slovenskih gora večkrat priskočijo na pomoč planincem v stiski.
"O številu nesreč na območju Triglava - pri tem so mišljeni vsi možni dostopi na Triglav in celotno območje, ki ga pokriva postaja GRS Bohinj - nam največ pove že hiter pogled na statistiko reševanj. Vrsto let je bila po številu reševanj na prvem mestu GRS Tolmin, letos se je to spremenilo. Bohinjci imajo v letošnjem letu že 66 reševalnih akcij, Tolminci 46. Med vzroki je zelo veliko obolenj in nepoznavanja terena planincev," je povedal Jani Bele z Gorske reševalne zveze Slovenije in dodal, da pri poškodbah prevladujejo poškodbe spodnjih okončin, predvsem gležnjev, in poškodbe, ki nastanejo pri padcih, večinoma ob sestopu in so posledica slabše fizične pripravljenosti.
Kot opažajo v GRZS, se opremljenost planincev sicer iz leta v leto izboljšuje, prav tako pa tudi njihova (fizična) pripravljenost na vzpone. Dolgoletno ozaveščanje PZS, GRZS in slovenske policije se tako v pozitivni luči odraža tudi v praksi, problem pa še vedno predstavljajo tujci, ki se (pre)pogosto znajdejo na seznamu ponesrečenih v slovenskih gorah in povečan obisk slovenskih gora. Obiskovalcev, tako domačih kot tujih, je namreč iz leta v leto več.
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Mediaspeed
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih