petek, 8. november 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

sobota, 15. september 2018, ob 8.45 uri, ogledov: 1362

Septembrski Planinski vestnik

Planinska kultura | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Uvodnik septembrske številke Planinskega vestnika vas popelje med alpinistke, ki se jim je z razstavo Korajža je ženskega spola v začetku septembra poklonil Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Zanimiv zapis lahko preberete tudi tu na prvi strani spletne strani Planinskega vestnika.

V temi meseca pišemo o vseslovenskem projektu Opremimo slovenska plezališča ali krajše O.S.P. Projekt je rezultat miselnosti in dejavnosti plezalcev, ki se zavedajo pomena dediščine, je pa zaradi svoje specifičnosti in popularnosti postala ogrožena. Težava opremljenih plezališče ni v količini ampak v njihovi kakovosti, vzdrževanosti, urejenosti in našem odnosu do njih ter do vsega, kar je povezano z njimi.
Pogovarjali smo se z vrhunskim ruskim plezalcem in alpinistom Valerijem Babanovim, pa z gonilno silo projekta O.S.P. Štefanom Wrabrom, ki ima za seboj bogato plezalsko pot. V intervjuju med drugim opozori na novo ureditev opremljanja plezalnih smeri in na vzdrževanje plezališč pri nas. Objavljamo tudi intervju s Hinkom Rejcem, alpinistom, ki za Planinski vestnik večkrat napiše poglobljene prispevke o zgodovinskih plezalnih vzponih, predvsem v Dolomitih.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na Korziko, na otok, kjer se stikajo morje, gore in nebo, našli boste zanimive opise za doživetja in potepe.

Potepamo se po Karnijskih Alpah, med vulkani na Novi Zelandiji, pišemo uganki o prvopristopnikih na Triglavu pred 240 leti in našem najvišjem vrhu brez Aljaževega stolpa, pa o ženskem alpinističnem tečaju v Vratih leta 1949 - o tečaju, kot ga do takrat še ni bilo, ter o rešitvah ohranjanja narave in delovnih mesth v Alpah. Pogledali smo čez planke, kjer si lahko preberete o mednarodni organiziranosti planinstva (članek bo uporabljen tudi kot dodatno gradivo tekmovalcem na državnem tekmovanju Mladina in gore januarja 2019 v Podnanosu).

Sledijo stalne rubrike: planinčkov kotiček, vreme, novice iz tujine in vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, TRiglavski narodni park, jubileji.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.
Srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

---------------------------


UVODNIK
Korajža je ženskega spola

TEMA MESECA
Projekt OSP

INTERVJU
Valerij Babanov

VZHODNE KARNIJSKE ALPE
Lov na pomladni razcvet

PLANINSKI SPOMINI
Petelin iz Mojstrane

ORISI
Sprehodi skozi preteklost

Z NAMI NA POTI
Otok, kjer se stikajo morje, gore in nebo

ALPSKA KONVENCIJA
Rešitve ohranjanja narave in delovnih mest

INTERVJU
Hinko Rejec

NOVA ZELANDIJA
Med vulkani

DOŽIVETJE
Sreča spremlja pogumne in previdne

ALPINIZEM
Tečaj, kot ga do takrat še ni bilo

JUBILEJ
Danica Blažina devetdesetletnica

RAZGLEDI
Pogled čez planke

PLANINČKOV KOTIČEK
Nemir v dolini

TRIGLAV
Uganka o prvopristopnikih

NARAVA
Kdo mi je uničil motiv?

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

PLANINSKA ORGANIZACIJA

VARSTVO NARAVE

JUBILEJ

 

Korajža je ženskega spola


Na terasi pred kočo se potem še dolgo in prisrčno pogovarjamo o marsičem.
Šele ob slovesu mi moja sopotnika priznata in odpustita edino senco tega
sončnega dne: "Da je bilo grenko hoditi po ženskih stopinjah."
Staza Černič, Poti v brezpotja, Založba Maribor, 1990

Slovenski planinski muzej v Mojstrani se je na začetku septembra poklonil slovenskim alpinistkam z razstavo, katere naslov nosi tudi moj uvodnik. Citata pod njim nisem izbrala naključno. Staza Černič je namreč ena izmed obeh še živečih znanih alpinistk povojne generacije. Druga je njena prijateljica, ravno tako izjemna slovenska alpinistka, Danica Blažina. Tisti, ki berete Planinski vestnik in poznate zgodovino alpinizma, se je boste verjetno spomnili tudi po tem, da je Marjan Keršič - Belač, še eno zveneče ime slovenskega povojnega alpinizma pri nas, nekoč rekel, da smer, ki jo je preplezala Danica,
že ne more biti kaj posebnega, če jo "plezajo babe". Danica je takrat preplezala smer Herle-Vršnik (VI+) v Ojstrici, ki še danes velja za težko in se je ne sramuje prav noben še tako resen plezalec.

Pred Stazo in Danico sta bili Mira in Pavla in pred njima (in ob njima) še vse druge plezalke ali alpinistke, o katerih vemo zelo malo ali ničesar. Velika Britanija, ki slovi kot ena izmed prvih držav, ki se je začela ukvarjati z organiziranim alpinizmom, svojih alpinistk ni priznala kot enakovrednih moškim plezalcem. Razlog naj bi bile njihove "fizične in moralne pomanjkljivosti na področju alpinizma". Angleške plezalke so zato leta 1907 ustanovile Damsko alpinistično društvo (Ladies' Alpine Club). Ko sem prebrala, da se je Damsko alpinistično društvo v Veliki Britaniji priključilo krovnemu Alpinističnemu društvu šele leta 1975, torej 68 let pozneje, se mi je porodilo vprašanje, ali v resnici obstaja kaj, kar bi vse te alpinistke v resnici odvrnilo od gora. In kakšno dediščino bi imele alpinistke, ki smo prišle za njimi in v resnici hodimo oziroma plezamo po smereh, ki so jih zares pogumno začrtale že one, če bi takrat zatrli njihovo voljo? V domnevno najbolj napredni državi stare celine je trajalo 68 let, da so bile sploh priznane kot članice iste organizacije kot moški.

Pri nas, kakor ste lahko prebrali, smer že ni mogla biti kaj posebnega, če jo "plezajo babe". In da je bilo očitno zares grenko hoditi po ženskih stopinjah, če si bil moški. Koliko zgodb je še, ki niso bile zapisane? Predvsem pa - koliko žensk je še bilo, ki so zaradi družine in moževe kariere ostale doma, pa bi v razmerah, vsaj malo podobnim enakopravnosti, naredile bistveno uspešnejše kariere od svojih (zakonskih) partnerjev? Danes pa samo skromno skomignej(m)o z rameni in rečej(m)o, da je "tako takrat pač bilo".
Samo ugibamo lahko, koliko volje in predanosti alpinizmu so pokazale naše predhodnice, da so lahko sledile svojim sanjam. Fotografija v knjigi Franceta Malešiča, Spomin in opomin gora (Didakta, 2005), s tečaja Gorske reševalne službe leta 1947 v Jermanovih vratih (danes uporabljamo izraz Kamniško sedlo) kaže Stazo, ki jo kot edino žensko udeleženko rešuje eden izmed soplezalcev. Za vajo, seveda. Privezana je na njegovem hrbtu in spuščata se po vrvi. Ni težko razumeti, da je bila Staza priročna za "ponesrečenko", saj je bila manjša in lažja od svojih soplezalcev, ampak to pomeni, da je morala enako vajo opraviti s soplezalcem, ki je bil precej večji in težji od nje.

Danica je bila zagotovo ena izmed najboljših plezalk svoje generacije in med drugim prva ženska, ki je preplezala Čopov steber (po mojem mnenju še ena krivica glede poimenovanja) po Pauli Jesih, a je na ženskem alpinističnem tečaju v Vratih leta 1949 morala najprej hoditi po
Tominškovi poti na Kredarico, ne pa - po mnenju organizatorjev - z boljšimi plezalkami po Bambergovi poti. Potem pa je čez dva dni z Radom Kočevarjem še kot pripravnica preplezala Skalaško smer z Ladjo.
Tri leta pozneje je Staza, ki na tečaj v Vrata ni bila povabljena, stala na vrhu Evrope po solo vzponu. Francoski vodniki na vrhu niso mogli verjeti, da je to sploh mogoče; ženske so menda takrat še po pločniku zelo redko hodile same.

Prav je, da se je Planinski muzej poklonil neustrašnim plezalkam, zvestim samim sebi, vseh generacij. Prav je, da so alpinistke verjele svojim
sanjam in jim sledile. Od vsega pa je najbolj prav, da jih niso ustavili predsodki drugih. S tem so odprle vrata generacijam za sabo, ki danes
plezajo od tam naprej, kjer so one prenehale. Z njihovega vidika bi danes le stežka našli dovolj velik razlog, da ne bi več plezale. V njihovih časih je bilo veliko zelo tehtnih razlogov in še več netehtnih omejitev, zaradi katerih bi lahko prenehale, a niso. Zato danes izgovori pravzaprav odpadejo. Kam bi priplezale, če bi imele take možnosti, kakršne imamo alpinistke danes? O tem lahko samo ugibam. Vem pa, da imamo me več možnosti zaradi njih.
In zaradi tega dejstvo, da je korajža ženskega spola, ostaja. Od tistih, ki so plezale včeraj, do tistih, ki bodo plezale jutri.

Marta Krejan Čokl

 

PDF Uvodnik in kazalo


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih