sobota, 15. december 2018
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

četrtek, 22. november 2018, ob 19. uri, ogledov: 259

Letošnji jesenski posveti za planinska društva so pod streho

Društva | Planinska organizacija | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Končani so letošnji jesenski posveti za planinska društva. Zbranim predstavnikom planinskih društev in klubov, članov PZS, so bile predstavljene informacije in novosti s področja zakonodaje, planinske organizacije in drugih področij v okviru planinstva.
Poleg generalnega sekretarja PZS Mateja Planka in strokovnega sodelavca PZS Matjaža Šerkezija so se posvetov, potekali so v Velenju (6. november), Sevnici (7. november), Mariboru (20. november), Kranju (21. november) in na Vrhniki (22. november), posamezno udeležili tudi člani predsedstva PZS in sicer predsednik PZS Jože Rovan ter podpredsedniki Miro Eržen, Roman Ponebšek in Martin Šolar.

Predstavljene so bile naslednje vsebine:

  • aktivnosti na področju planinskega gospodarstva,
  • različni dogodki in aktivnosti v organizaciji PZS,
  • direktiva o varovanju osebnih podatkov (GDPR),
  • Zakon o športu,
  • študija ekonomskih in družbenih učinkov planinskih poti in planinskih koč ter planinstva,
  • novosti informacijskega sistema Naveza,
  • taborni prostor Mlačca.

Predstavniki vodstva PZS so se udeležili sestanka na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, kjer so se pogovarjali o dveh pomembnih temah in sicer o namenskem razpisu za sofinanciranje investicij na planinskih kočah s katerim bi do določene mere rešili problematiko obnove koč dokler se ne vzpostavi sistemski vir sofinanciranja dejavnosti. Druga pomembna točka so bile planinske poti. Zakon o planinskih poteh nalaga samo obveznosti, s strani države pa niso zagotovljeni viri sofinanciranja in vse stvari oz. aktivnosti na planinskih poteh potekajo prostovoljno. Vzpostavil se je kataster planinskih poti, za konceptom stoji Zakon o planinskih poteh in oboje so dobra izhodišča za sistemsko rešitev problematike.

Predloga besedila pravilnika Sklada planinskih koč sta sprejeta. Gre za zbiranje sredstev za pomoč planinskim kočam v primeru rekonstrukcije po poškodbah, nastalih kot posledica ujm in naravnih nesreč. Ideja je nastala na temeljih pogorele koče na Korošici. Tudi o njej je tekla beseda, saj je bila podana informacija o gradnji nove koče. Na 3. seji UO PZS so predstavniki društva predstavili projekt izgradnje koče, ki je zasnovana sodobno in funkcionalno, predvsem pa gre za povezavo med starim in modernim. Sredstva za gradnjo zbirajo tudi z donacijami. Velik izziv je bilo neurejeno lastništvo, kjer je bilo potrebno poiskati rešitev.

Prodaja se Ribniška koča na Pohorju. Lastnikoma, PD Paloma Sladki vrh in PZS (PZS je 10% lastnik koče), ni uspelo poiskati planinskega društva, ki bi kočo prevzelo in z njo upravljalo. PD Paloma je našlo privatnega ponudnika za odkup koče - ob tovrstnih prodajah bi morali kupnino za delež PZS planinsko solidarnostno vložiti v nastajajoči Sklad planinskih koč.

pzs_jesenski_posvet_2018_foto_majaz_serkezi__2_

Mednarodna mreža Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer) združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije in gorniških dejavnosti, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Tako na poseben način izpolnjujejo cilje Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju celotnega alpskega prostora. Projekt vodijo planinske zveze Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske, Italije in Slovenije. Na sončni strani Alp je nosilec projekta Planinska zveza Slovenije s podporo Ministrstva za okolje in prostor, ki skrbi za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V mrežo Gorniških vasi je trenutno vključenih 25 krajev v Avstriji, na Bavarskem, Južnem Tirolskem, v Italiji in Sloveniji, kjer je pionir gorniških vasi Jezersko. V povezavo letos vstopajo še nemški Kreuth, južnotirolski Lungiarü in italijanski Val di Zoldo.

Osnovne značilnosti krajev, vključenih v mrežo Gorniških vasi, so njihova geografska lega v mirnem gorskem okolju, majhnost, živa gorniška tradicija in z njo povezana kulturna dediščina. Zavezani so ohranjanju narave ter razvoju dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa brez velike infrastrukture, spoznavanju lokalne zgodovine ter kulturnih in drugih zanimivosti. Z gostoljubjem in lokalno kulinariko projekt prispeva tudi k razvoju lokalnega gospodarstva, s čimer omogoča mladim načrtovanje prihodnosti v domačem kraju. Vse to ponuja tudi Jezersko, prvo občina v Sloveniji, ki ji je uspelo zagotoviti visokim kriterijem. Prepredeno je s sprehajalnimi in planinskimi potmi, ob pohodniških užitkih vseh težavnosti pa omogoča tudi bogat izbor plezalnih tur tako poleti kot pozimi. Okoliške gore so pravo mesto za pravljične turne smuke in resne alpinistične spuste. S kilometri urejenih prog za smučarski tek pridejo na svoj račun nordijski smučarji, urejeno infrastruktura pa omogoča uživanje tudi drsalcem in kolesarjem. Za vstop v povezavo Gorniške vasi se zavzema tudi Občina Luče.

1. decembra bo v Mojstrani Svečana podelitev najvišjih priznanj PZS, kamor so vabljeni vsi planinski funkcionarji. Gre za svečan dogodek, kjer se priznanja podelijo najbolj zaslužnim prostovoljnim delavcem v planinski srenji.

Vabilo_PZS_Slavnostna_seja_2018_web_2_1

V nadaljevanju je generalni sekretar PZS, Matej Planko, predstavil kodeks Obisk v naravi. Obisk v naravi je dogovor, h kateremu je pristopilo 27 podpisnic, civilno družbenih organizacij, ki se ukvarjamo z rekreacijo in turizmom v naravi ter varstvom okolja. Projektu, koordinira ga Zveza tabornikov Slovenije, sledi drugi korak - vpeljava določil v lastne aktivnosti organizacij podpisnic dogovora.

Društva in klubi, člani PZS, so bili pozvani k objavi svojih aktivnosti v koledarju aktivnosti na spletni stranipzs.si. Tovrstna vsebina je vsako leto bogatejša in lahko predstavlja dodatno mesto za obveščanje javnosti o društvenih aktivnostih. V kolikor so društveni administratorji pozabili geslo za vstop, se lahko obrnejo na administratorja spletnih strani.
Predstavniki društev so bili povabljeni k aktivnemu sodelovanju v projektu Slovenija planinari, ki do določene mere izbrane aktivnosti tudi sofinancira ter promovira preko lastnih komunikacijskih kanalov.
Planinski koledar 2019 je že izšel. Društva, klubi in vsi ostali lahko ob doplačilu dotiskajo pasico s svojim logotipom ali drugo vsebino. Planinska založba se lahko pohvali tudi s kar nekaj knjižnimi novostmi, med katerim je najzanimivejši planinski vodnik Slovenska planinska pot.

Matej Planko je nadaljeval z novostmi na področju varovanja osebnih podatkov (GDPR), ki veljajo že od 25. maja 2018. Zakona o varovanju osebnih podatkov še ni revidiran, ko pa bo postopek stekel, se bo PZS aktivno vključila v pripravo novega besedila. Poudariti je potrebno, da osebni podatek predstavlja že e-naslov z imenom in priimkom ali fotografija na kateri so posamezniki.
Za obdelavo osebnih podatkov potrebujemo osebno privolitev ali pogodbo med članom in organizacijo, kar je lahko že včlanitev v planinsko društvo. Osebna privolitev mora biti jasno razumljiva, dokazljiva, nedvoumna in aktivna. Posameznik mora odkljukati izjavo, ne samo, da se s podpisom strinja. Pristopna izjava PZS je v skladu z GDPR in podatke za nazaj ni potrebno dopolnjevati! Osebne podatke članov v društvih je potrebno skrbno obdelovati in hraniti. Seznami se lahko hranijo do pet (5) let. Posebnega pravilnika o varovanju osebnih podatkov uredba za društva ne zahteva. Za morebitno pomoč se lahko obrnete na sodelavca PZS, Damjana Omerzuja (info@pzs.si).

PDF Novostmi na področju varovanja osebnih podatkov

Vpis v Razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu je obvezen za vse strokovne kadre in je posledica novega zakona o športu. PZS je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport posredovala pobudo, o možnosti skupinskega vpisa svojih strokovnih kadrov v razvid, kar je ministrstvo zavrnilo. Vsak strokovni delavec mora sam izpolniti obrazec, priložiti listino o usposobljenosti in izobrazbi ter vse skupaj poslati na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

V prihodnjem letu bo osnova za sofinanciranje kategoriziranih športnikov seznam aplikacije E-šport. Seznam bo osnova za financiranje dejavnosti v okviru PZS, kot tudi za financiranje lokalnih društev in klubov. Društva in klube ter njihove odseke zato pozivamo k registraciji tekmovalcev glede na aktualne razpise Komisije za alpinizem in Komisije za športno plezanje.

V zvezi s kategorizacijo športnikov je v 32. členu Zakona o športu navedeno:

1) Posameznik se registrira kot športnik, če je star najmanj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ZŠIS-POK, in ima s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov.

2) Ne glede na prejšnji odstavek je športnik tudi posameznik, mlajši od 12 let, vendar ne mlajši od 10 let, ki je registriran v olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, pri katerih lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo športniki mlajši od 18 let.

Kategorizirani športniki so torej lahko samo posamezniki, vključeni v uradni tekmovalni sistem (alpinizem, športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje in tekmovalno turno smučanje). Ostali strokovni kadri PZS (vodniki, mentorji, markacisti ...) in tekmovalci v planinski orientaciji se ne morejo kategorizirati, saj njihove aktivnosti oz. tekmovanja niso vključena v uradne tekmovalne sisteme.

Matej Planko je predstavil tudi Študijo ekonomskih in družbenih učinkov planinskih poti in planinskih koč ter planinstva. Namen študije je bila ocena širše koristi izvajanja glavne dejavnosti PZS. Rezultati so podlago za sprejemanje bodočih ukrepov in poslovne politike PZS. Nudijo tudi koristne informacije za politične odločevalce, financerje in uporabnike planinskih storitev.
Ocenjeno je, da letno obišče naše gore 1,7 milijona obiskovalcev. Delovna sila (prostovoljci), znanje in infrastruktura nam zagotavlja pogoje za izvajanje planinskih dejavnosti (vzdrževanje planinskih poti, upravljanje planinskih koč, usposabljanja obiskovalcev gora, založniška dejavnost). Neposredni učinki se kažejo v obliki gostinskih dejavnosti, nočitev, dodatnih usposabljanj, založništva, planinskih aktivnosti - ocenjene na 14,8 milijona EUR po metodi plačane vrednosti. Po vrednosti storitev je ocenjena vrednost 21,3 milijona EUR, posredno v obliki turizma pa na kar 131 milijona EUR. Trošenje v športnih trgovinah je ocenjeno na 28,5 milijona EUR. Planinstvo pozitivno vpliva tudi na boljše zdravstveno stanje, večjo vključenost posameznikov v družbo in večje zadovoljstvo ljudi. Ugotovljeno je bilo, da ima planinarjenje velik ekonomski učinek (turizem, športne trgovine), kot tudi družbeni učinek.

PDF Študija ekonomskih in družbenih učinkov planinskih poti in planinskih koč ter planinstva

mk_pzs_tabor_mlacca_lokacija_makro

Vzorčni taborni prostor Mlačca je bil vzpostavljen leta 2016. V Mlačci pri Mojstrani je PZS od občine Kranjska Gora najela zemljišče namenjeno izključno organizaciji (planinskih) taborov. Prostor ima urejeno komunalno infrastrukturo (voda, elektrika, kemični WC, odvoz smeti ...) ter kurišče. V bližini je športno igrišče, blizu je tudi trgovina, Slovenski planinski muzej, športna ferata različnih zahtevnosti, naravno kopališče in še marsikaj. Razpis za leto 2019 je že objavljen na spletni strani mk.pzs.si.

Cena najema prostora znaša za planinska društva in ostale organizacije, članice Planinske zveze Slovenije, 500 € na teden (z vključenim DDV), za nečlane PZS pa 650 € (z vključenim DDV). Cena najema, poleg uporabe prostora, vključuje stroške za vodo, elektriko, odvoz smeti, čiščenje odpadne vode ter uporabo in čiščenje kemičnih stranišč. Tedenske taborne izmene se menjajo ob sobotah, ob 14. uri.

PDF Taborni prostor Mlačca

Matjaž Šerkezi je predstavil nekaj novosti informacijskega sistema Naveza o katerih so društveni administratorji že bili seznanjeni. Pomemben podatke je, da se je za vstop v Navezo povečala varnostna zahteva in da je določena dolžina gesla, ki ga je potrebno spremeniti vsakih šest mesecev. V Navezi se lahko oddajajo tudi predlogi za priznanja in velja poziv vsem društvom, da le ta oddajajo izključno preko obrazca v Navezi. Bliža se tudi dan končnega obračuna in sicer 1. 12. 2018, ko članarine za leto 2018 ne bo moč več vnašati in se bo Naveza pripravila za članarino 2019, predvidoma 15. 12. 2018.

Na zadnje je bila predstavljena še analiza ankete oz. poročila društev za leto 2017. Tukaj velja predvsem povabilo, da društva pristopijo k izpolnitvi ankete, saj nam s tem sporočite pomembne podatke o delovanju planinske organizacije na ravni društev. S temi podatki naše delovanje tudi lažje predstavimo partnerjem in političnim odločevalcem

PDF Analiza ankete oz. poročila društev za leto 2017


Pripravila Matjaž Šerkezi in Matej Ogorevc

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2018
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih