četrtek, 5. december 2019
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

ponedeljek, 17. junij 2019, ob 10.40 uri, ogledov: 447

Soteskanje in Visoke Ture poudarek junijske izdaje Planinskega vestnika

Planinska kultura | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Tokratna tema meseca junijske številke Planinskega vestnika je posvečena soteskanju. Pišemo o zgodovini soteskanja, varstvu narave, prepovedanih biserih ter o sodobnih izzivih soteskanja. Spominjamo se bogatega življenja alpinista Franceta Zupana, prave alpinistične legende, ki je umrl letošnjo pomlad. Pripadal je generaciji, ki je začela svojo gorniško in alpinistično pot po drugi svetovni vojni, v svobodnih gorah.
Na intervju smo povabili alpinista Tomaža Jamnika - Miša, pobudnika zahtevnejših turnih smukov v Julijcih, avstrijskih Visokih Turah in Alpah, o odpravah pa je za Planinski vestnik pisal zanimive članke, tudi etnografske o posameznih ljudstvih, ki jih je srečal na poteh do gora.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo v kraljstvo ledenikov, v Visoke Ture - do koče Neue Prager, planine Jagdhaus, na Rote Säule in Rostocker Eck.

Objavljamo analizo reševalnega dela 2018. Pišemo o 125-letnici Orožnove koče, o imenu Triglav - kdaj, kje, kako, o obletnici prvega vzpona slovenskih alpinistov na Everest, o podpori Slovenije novi generalni sekretarki Alpske konvencije, o nenavadnih pomočnikih, o nebodigatrebi svedrovcu ter o popotovanju s pohodnimi smučmi po Švedski.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, miniatura, vreme, planinčkov kotiček, literatura, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija, novice, Triglavski narodni park.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.

Srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

PDF Uvodnik, kazalo


 



TEMA MESECA
Soteskanje

FRANCE ZUPAN
Bogato življenje razumnega moža

INTERVJU
Tomaž Jamnik - Miš

PLANINSKI HUMOR
Planinske težave v REM

MINIATURA
Dama v belem

KOLUMNA
Glas ljudstva

Z NAMI NA POT
Visoke ture

REFLEKSIJE
Beli stolpi kipijo v nebo

ODMEV
Nebodigatreba svedrovec je prišel celo prav

PLANINČKOV KOTIČEK
Povodni mož v Krnskem jezeru

ŠVEDSKA
S pohodnimi smučmi

LEDENIKI
Kastor med bogovi in smrtniki

TERMINOLOGIJA
Ime Triglav - kdaj, kje, kako

OBLETNICA
Eden za vse, vsi za enega

NARAVA
Nenavadni pomočniki

ALPSKA KONVENCIJA
Slovenija podpira Smrkoljevo

KOČE
Planinski praznik v Bohinju

VREME
Ko s severa zapiha topel in suh zrak

GORSKO REŠEVANJE
Analiza reševalnega dela 2018

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

NOVICE

TRIGLAVSKI NARODNI PARK


 

Kogar bogovi ljubijo, umre mlad

Poznam vsa dejstva o nevarnosti plazov, toda dostikrat moje odločitve temeljijo na občutku, mi je povedal Hansjörg Auer februarja med intervjujem. Kaj se je zgodilo z njegovim občutkom manj kot dva meseca pozneje, ko ga je v Kanadi skupaj z Davidom Lamo in Jessom Roskelleyjem zasul plaz? Je mogoče, da prisotnost drugih deluje moteče in je zato manj zanesljiv? Morda pa enostavno niso imeli stoodstotne sreče, ki je potrebna za preživetje, kot je v intervjuju pred sedmimi leti poudaril Chris Bonington. Njihova smrt je bila povod za ta zapis.

Ne verjamem, da sem sposoben telepatije, verjamem pa v naključja. Ne vem, kako naj si tisti torek, 16. aprila, na pobočju visoko nad Kamrico razložim svoj občutek, ki mi je ustavil korak in me prisilil v razmislek, ali naj se obrnem ali nadaljujem. Nad seboj sem videl plaz, za katerega se je zdelo, kot da se je ustavil na pol poti. Ko sem cincal med za in proti, sem se počutil, kot da me neka sila vleče nazaj dol. Počutil sem se neumno, vendar mi je nenavadno topel zrak dal misliti, kako vroče bo šele, ko se bom vračal. K optimizmu gotovo ni pripomogel tudi prvi plaz, ki se je že ob desetih dopoldne utrgal v Brani. Odločitev je bila težka. Morda je k njej pripomoglo dejstvo, da sem imel na tej poti s plazom že dve bližnji srečanji, eno je bilo v Spielbergovem smislu tretje vrste. Nerad obračam, ampak ta neprijetni, močni občutek, naj odneham ... Ko sem začel sestopati, sem se nenadoma počutil sproščeno in dobre volje. Ni mi bilo nerodno ne pred samim seboj ne pred drugimi. Zakaj sploh to omenjam? Zato, ker se je po naključju tega dne v Skalnem gorovju zgodila tragedija, v kateri so umrli omenjeni trije alpinisti. Naključje je bilo, da sem se čez dva dni zvečer sprehajal po TV kanalih in sem na ekranu avstrijskega programa zagledal obraz Hansjörga Auerja. Zastrigel sem z ušesi in slišal, da pogrešajo njega, Lamo in Roskelleyja. V želodcu slab občutek, v glavi upanje. Auer ni bil samo nekdo, pri katerem sem izkoristil priložnost in ga intervjuval. Postal mi je precej bližji, ko sem prebral njegovo knjigo Südwand, v kateri odprto in pogumno pripoveduje o sebi, svoji družini in razlogih za ekstremno plezanje. Dva dni pozneje je šibko upanje dokončno usahnilo. Zato je Plavtov rek iz naslova presneto slaba tolažba, v takih trenutkih se mi zdi celo nesmiselna.

Obstaja junaška smrt? Mislim, da za žalujoče gotovo ne. Zanje je samo nepotrebna. Toda mož je bil komediograf, morda se je le pošalil.

O smrti kot tabu temi piše Maria Coffey v knjigi Where the Mountain Casts Its Shadow.

Mediji se ne ukvarjajo z užaloščenimi družinami, ki so ostale brez očeta in moža - redkeje brez matere in žene - oziroma brez sina ali hčere, brata ali sestre. O njihovi žalosti se javno ne piše niti ne govori. Potem ko je ostala brez življenjskega partnerja Joeja Taskerja, ki je s Petom Bordmanom ostal nekje na Severovzhodnem grebenu Everesta, je Coffeyjeva na podlagi pogovorov s svojci alpinistov, ki so ostali brez ljubljene osebe, v svoji knjigi a pretresljivim in pronicljivim uvidom skušala dognati, kaj neustavljivo žene avanturiste v gore, kakšne so posledice njihove smrti, in prebila ledeni zid molka. 

Ko smo nekoč odhajali s pogreba alpinista, ki ga je zasul plaz, smo se že menili, kam bomo šli v soboto plezat. Smo zato neobčutljivi, neodgovorni norci? Morda smo enostavno sprejeli življenjsko dejstvo, da je smrt del igre, ki se jo gremo v gorah. Možnost, ki jo moraš vzeti v zakup. Ali pa zgolj nočemo biti "mrliči na dopustu", kot piše Reinhold Messner v knjigi Na meji smrti. Posamezniki, ki nočejo še živi biti mrtvi, rabijo ekstremne dejavnosti. Eni se npr. (z)najdejo v alpinizmu, drugi v kriminalu.

Messnerjevo knjigo sem nekoč posodil znanki, katere mož se je ponesrečil v hribih. Ko jo je vrnila, sem v njej našel listič z zahvalo, da je njej in njenima sinovoma pomagala preseči nekatera boleča vprašanja, ki se pojavijo ob takem dogodku. Naj se vrnem k sreči, potrebni za preživetje. Tudi najboljšim in najizkušenejšim je lahko zmanjka. Neuničljivi - nam se je zdel večni - Šrauf je naredil napako, pred katero je svaril nas, pripravnike: fantje, ko se temperature dvignejo nad ničlo, nimate v grapah kaj iskati. Nauk, ki sem si ga zapomnil tudi zaradi njegovega odhoda v slogu, primernem njegovemu slovesu in dejanjem. Ko je storil samomor prijatelj in soplezalec Rifle, sem bil sprva jezen nanj. Najprej sem moral dojeti, da alpinizem ni čudežno zdravilo, da ne ozdravi depresije. Šele nato sem se sprijaznil z njegovim dejanjem. Prijatelj Iztok je padel v slapu in umrl po tednu dni. Imela sva veliko skupnih pogledov. Ostala sva prijatelja, čeprav me je zajebal pod Aconcaguo. Imel je tako edinstven značaj, da mu nisem mogel zameriti in se skregati z njim. Konec koncev je alpinizem šport individualistov, vsak ima pravico do izbire svoje odločitve. To razumem in spoštujem. Naj zaključim z verzi Salvatoreja Quasimoda: Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden, in je takoj večer.

Mire Steinbuch


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih