NOVICE  

Kot so zapisali na Unescovi spletni strani, je alpinizem umetnost osvajanja vrhov in sten v visokogorju, v vseh letnih časih, v kopnih in snežnih razmerah. Vključuje fizične, tehnične in intelektualne sposobnosti ter uporabo ustreznih tehnik in opreme, tudi zelo specifične, kot so cepin in dereze. Alpinizem je tradicionalna, fizična dejavnost, za katero je značilna skupna kultura, sestavljena iz poznavanja visokogorskega okolja, alpinistične zgodovine in z njo povezanih vrednot in specifičnih veščin. Ključnega pomena je poznavanje naravnega okolja, spreminjajočih se vremenskih razmer in naravnih nevarnosti. Alpinizem temelji tudi na estetskih vidikih, saj si alpinisti prizadevajo za eleganco plezalnega gibanja, premišljujoče dojemajo pokrajino in se trudijo za harmonijo z naravnim okoljem. V praksi veljajo etična načela, ki temeljijo na zavezanosti vsakega posameznika, da za sabo ne pušča trajnih sledi in da prevzame odgovornost za varnost soplezalca in ostalih navez. Prav tako je bistveni del alpinistične miselnosti občutek ekipnega duha, ki ga simbolizira vrv, ki povezuje alpiniste. Večina članov skupnosti pripada alpinističnim klubom, ki to dejavnost širijo po vsem svetu. Klubi oz. odseki organizirajo skupne ture, širijo praktična znanja in sooblikujejo različne publikacije, ki so gonilna sila alpinistične kulture.

Prizadevanja Mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA), da bi alpinizem uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, segajo že v leto 2009, vodilno vlogo pri pogajanjih je ob podpori Švice in Italije prevzela Francija, skupni dosežek UIAA pa je pomemben za vse članice mednarodnega združenja, v katerega je vključenih več kot 90 planinskih organizacij iz 69 držav. Tudi Planinska zveza Slovenije, ki je bila leta 1932 - takrat še kot Planinska zveza Jugoslavije - med ustanovnimi članicami UIAA, danes pa je dejavna v številnih njenih komisijah: gorniški, mladinski, zdravniški, komisiji za tekmovalno ledno plezanje in za varovanje gora ter delovni skupini za pravne zadeve. V Planinsko zvezo Slovenije, pod okriljem katere deluje Komisija za alpinizem PZS, je že desetletja vključena svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost. Pred več kot pol stoletja so slovenski alpinisti začeli orati himalajsko ledino, letos obeležujemo 40. obletnico vzpona na Everest, prihodnje leto bo minilo 20 let od smučanja Dava Karničarja z Everesta, slovenski vrhunski alpinisti pa so vidno zaznamovali tudi zgodovino zlatega cepina, saj so bili v 27 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar devetkrat.

Manca Ogrin

Vir: Unesco in UIAA