četrtek, 9. april 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

torek, 18. februar 2020, ob 8.30 uri, ogledov: 415

Planinski vestnik - februarska izdaja ob 125-letnici izdajanja

Planinska kultura | 
Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Uvodnik našega odgovornega urednika Vladimirja Habjana in prvi članek februarske številke pa sta posvečena seveda našemu častitljivemu jubileju, 125-letnici Planinskega vestnika, ki je prvič izšel 8. februarja 1895 in je najstarejša slovenska revija, ki še izhaja.

Tema meseca je posvečena Gregu Lačnu, ki se je v začetku letošnjega leta smrtno ponesrečil v Grintovcih. Prijatelji, soplezalci so delili z nami svoje misli in čudovite spomine.

Uvodnik našega odgovornega urednika Vladimirja Habjana in prvi članek februarske številke pa sta posvečena seveda našemu častitljivemu jubileju, 125-letnici Planinskega vestnika, ki je prvič izšel 8. februarja 1895 in je najstarejša slovenska revija, ki še izhaja.

Na intervju smo povabili alpinistko Lidijo Honzak, resnično damo slovenskega alpinizma, ki je začela plezati leta 1978, z Nežo Erznožnik pa je Andreja Erdlen naredila terenski intervju.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo nad dolino Maltatal v Avstriji, in sicer na Tandlspitze, 2633 m, Seemannscharte, 2695 m, Ritterkar, 2700 m in na tritisočak Schneewinkelspitze, 3016 m.

Pišemo o podelitvi najvišjih priznanj PZS za leto 2019, o Tonetu Škarji, novem častnem članu PZS, pa tudi o velikem alpinistu in planinskem publicistu, cesarsko-kraljevem univerzitetnem profesorju dr. Johannesu Frischaufu. Potepamo se po bosansko-hercegovskih planinah, spominjamo se odprave JAHO 68 in strmin življenja, preberite pa tudi zanimiv doživljajski članek o hribovskih malicah in južinah.

Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček, miniatura, novice iz vertikale, pisma bralcev, planinska organizacija, film, v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Planinski vestnik že najdete v spletni trgovini PZS, kioskih in bolje založenih trgovinah. Naročniki tudi že doma v svojih nabiralnikih.

PDF Uvodnik, kazalo


 



V SPOMIN
Grega Lačen

DOŽIVETJA Z GORA
Kaj sem jedel na turah

INTERVJU
Lidija Honzak

Z NAMI NA POT
Dolgo, naporno in samotno

ZGODOVINA
Pri nas spoštovan, pri ÖAV ne

TERENSKI INTERVJU
Neža Erznožnik

BOSANKSO-HERCEGOVSKE PLANINE
Trije dnevi po Bjelašnici in Igmanu

KJE JE TISTA ODPRAVA ...
Pozni spomin na JAHO 68

PLANINČKOV KOTIČEK
Živalska (ne)sreča na Veliki planini

SPOMINI
Strmine življenja

MINIATURA
Prikazen iz pravljice

HIMALAJSKI TREKING
Nepal te začara!

PLANINSKA ORGANIZACIJA
Tone Škarja - častni član PZS

NARAVA
Spomin iz otroštva

NOVICE IZ VERTIKALE

PISMA BRALCEV

PLANINSKA ORGANIZACIJA

FILM

V SPOMIN




 

  Ob častitljivem jubileju

Ko je pred 125 leti prvi urednik Planinskega vestnika Anton Mikuš pripravljal prvo številko glasila Slovenskega planinskega društva, ki je izšla en mesec pozneje, kot so načrtovali, si gotovo ni predstavljal, da bo to skromno glasilo, ki mu danes tudi zaradi bleščeče zunanje podobe rečemo revija, preživelo toliko let. Celih 125. Po podatkih, ki jih imamo iz Narodne in univerzitetne knjižnice, to pomeni, da je Planinski vestnik najstarejša slovenska revija, ki še izhaja. Pred njim je izhajalo nekaj teoloških tiskov (Lipica, Koledar Družbe sv. Mohorja in Cerkveni glasbenik), vendar se je njihovo izhajanje občasno prekinilo tudi za več desetletij.

V kakšnih časih je deloval urednik Anton Mikuš in kako je pripravil prvo številko? Ceste so bile lahko zaradi snega neprevozne, priprava na tisk in tisk s svinčenimi črkami zelo zamudna in zapletena, tudi risanje okrasnih vinjet in umetelnih verzalk, s katerimi so polepšali skromno grafično podobo, je zahtevalo dodatna čas in trud. Tisk fotografij je bil zelo drag, v celem prvem letniku so bile objavljene samo štiri. Vsekakor lahko zgolj ugibam, kako je potekal celoten proces priprave in izdaje Mikuševe številke, čeprav je bila po obsegu s šestnajstimi stranmi prav skromna, zagotovo pa mu kot uredniku ni bilo lahko. Članke je prejemal po navadni pošti ter jih prepisoval in sproti popravljal na roke, kar pa je, kot sem se lahko prepričal tudi sam, potekalo še do novega tisočletja (!). In skoraj bi pozabil omeniti pripravo vsebine.

Nedvomno ima vsak od sedmih urednikov pred menoj zasluge za to, da je Planinski vestnik uspešno preživel toliko časa, in to ne glede na leta urednikovanja, kajti s tem je vzdrževal kontinuiteto. Gotovo so se vsi trudili po najboljših močeh, saj Vestnik ni izhajal le v času prve svetovne vojne - tik po njej je izšla prehodna številka, med drugo vojno pa so bile izdaje skromnejše, a so vseeno bile. Ovir na poti izhajanja revije nikoli ni manjkalo, spomnimo se na vrsto kriz, od šestojanuarske diktature, prevzema Skale v vodstvu SPD in množice finančnih težav po drugi vojni, da ne naštevam vseh podrobnosti. Danes uredniško delujemo na popolnoma drugačnih obratih kot nekdaj. Resda moramo tu pa tam kakšen arhivski članek tudi prepisati, a to je res redko, sicer pa vse poteka po elektronski pošti, od pošiljanja gradiva do dogovarjanja z avtorji, uredniki in drugimi sodelujočimi, kar pomeni, da se ni treba za vsak pogovor srečati ali čakati na pismo v nabiralniku. Tudi fotografije, ki zasedajo veliko prostora na diskih, danes pridejo k nam v nekaj sekundah ali minutah, kar je res zanemarljivo.

Če sem moral pred kakšnim letom še osebno hoditi v tiskarno pregledovat ozalid, to je zadnji odtis besedila pred tiskom, mi danes ni treba več, saj je tiskarna proces tako poenostavila, da vse poteka digitalno. Vsako stran, ki gre v tisk, potrdim, popravke označim in vse gre zelo preprosto.

Če sta torej potek priprave in izida Vestnika tako različna, pa je ostalo nekaj enako kot pred 125 leti. Zavedanje, da imamo naše gore, na katere smo ponosni. Gore so nas združevale v preteklosti, nas združujejo danes in upam, da nas bodo tudi v prihodnje. Na to smo lahko Slovenci ponosni in pri tem nam je zagotovo pomagala tudi ta revija. Če pomislimo, s kakšno srčnostjo so se naši predniki dobesedno bojevali za gore, za njihova slovenska imena in pozneje za prvenstvene plezalne smeri - jim tega ne smemo nikoli pozabiti.

V uredništvu se vseh teh dejstev zavedamo. Hvaležni in ponosni smo, ker imamo možnost, da sodelujemo pri delu in s tem malce prispevamo tudi k skupni, slovenski stvari. Vesel sem, da lahko urejam najstarejšo revijo in imam podporo pri svojem delu, Vestniku pa želim, da bi nekoč z našimi nasledniki dočakal tudi praznovanje 200-letnice!

Vladimir Habjan


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih