sobota, 27. april 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

četrtek, 9. april 2020, ob 12.15 uri, ogledov: 8858

Planinarjenje in pohodništvo na območjih, kjer živijo medvedi | nova zgibanka združenja CAA

Varstvo gorske narave | 
Gospodarska komisija | Komisija za alpinizem | Komisija za gorske športe | Komisija za planinske poti | Komisija za športno plezanje | Komisija za turno kolesarstvo | Komisija za varstvo gorske narave | Mladinska komisija | Vodniška komisija | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Medved je dokaj pogost obiskovalec alpskega sveta, zato srečanj s kosmatincem v naših gorah ne moremo izključiti. Da ne bodo neprijetna in nevarna, je Združenje planinskih organizacij alpskega loka (CAA) izdalo posebno zgibanko z naslovom Planinarjenje in pohodništvo na območjih, kjer živijo medvedi.

Komisija za varstvo narave in urejanje alpskega prostora CAA je izdala novo zgibanko Planinarjenje in pohodništvo na območjih, kjer živijo medvedi. Zgibanka je na voljo v vseh jezikih članic - poleg slovenskega so na voljo tudi v nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku.

obmocje_medveda_znak

Slovenski medvedi so del alpsko-dinarsko-pindske populacije, ki zajema območje od vzhodnih avstrijskih in severozahodnih italijanski Alp do gorovja Pindos v Grčiji. V Sloveniji največji del populacije rjavega medveda najdemo v strnjenih, razgibanih in nepreglednih kraških gozdovih, ki jih lahko razdelimo na tri večje dele:
  • zahodni visoki Kras severno od avtoceste Ljubljana - Postojna - Razdrto.
  • zahodna pobočja Javornikov, Snežnik in Iška
  • območje med Iško in Belo krajino.
Večkrat najdemo medvedove sledi tudi izven omenjenih območij, saj medvedje že od nekdaj potujejo po stalnih stečinah v različne smeri. Medvedje niso teritorialni - življenjski prostor samice je velik do 100 km2, teritorij samcev pa pa tudi do nekajkrat več. Ob vedno večjem zaraščanju slovenskega podeželja, so v zadnjem desetletju postale bolj izrazite tudi migracije proti Alpam. Preko Hrušice, Nanosa in Trnovskega gozda medvedje enostavno pridejo v dolino Soče ter v Zgornje Posočje,  idrijsko, cerkljansko in škofjeloško hribovje pa jim nudijo tudi udoben prehod proti Jelovici, Pokljuki in Zgornji Savski dolini. Posavsko hribovje medvedom nudi prehod proti vzhodu, preko Save in Menine planine dosežejo tudi Raduho, Olševo, celo Pohorje. Seveda medvedje potujejo tudi v vse druge smeri, a občutno manj izrazito.

planinarjenje_pohodnistvo_na_obmocju_medveda


Medved človeka napade zgolj v stiski, ko se počuti skrajno ogroženega. Zato upoštevajte nasvete in postopajte tako, da do srečanj niti ne pride. Ob morebitnih srečanjih z medvedom pa se izogibajte vsega, kar bi ga utegnilo dodatno strašiti in v njem vzbujati občutek skrajne ogroženosti.



-------------------------

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih