ponedeljek, 25. maj 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
08.05.2020 23:07
Zlatko Drnovšek
Vsi komentarji

NOVICE  

četrtek, 16. april 2020, ob 16. uri, ogledov: 320

Olimpijskemu športnemu plezanju posvečen Planinski vestnik

Planinska kultura | 
Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
V aprilski številki Planinskega vestnika smo se v prvem delu revije posvetili športnemu plezanju včeraj, danes in jutri. Dejstvo je, da smo Slovenci plezalni narod, eden največjih na svetu in kljub vse večji priljubljenosti športa po zemeljski obli lahko korak z nami zadnja leta držijo le Japonci. V pogovor smo med črke in stavke povabili povabili Gorazda Hrena, trenerja športnega plezanja in selektorja slovenske reprezentance v športnem plezanju.

Drugi intervju pa je z Michelom Piolajem, alpinista, ki je postavil prvenstvene smeri V Grčiji, Turčiji, na Sardiniji, v Patagoniji, Pakistanu, Maleziji, Švici in seveda v masivu domačega Mont Blanca, pod katerim živi.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo v Posavsko hribovje, na pohode v občini Ivančna Gorica, in sicer na Romanovo pot, Viridino pot, Pot dveh slapov in na Lavričevo pot.

Zabeležili smo smučarski spust z vrha Slovenije, pišemo o izgorelosti in kako blagodejni so učinki gora pri nabiranju duševnih moči.
Predstavljamo stalna sodelavca revije, ilustratorja Jerneja Myinta in varuhinjo slovenskega jezika Vero Šeško.

V Planinčkovem kotičku bodo najmlajši naši bralci brali napeto zgodbo o živalski (ne)sreči na Veliki planini, v raznih doživetjih z gora in po svetu smo turno smučali v Tatrah, se potepali po Komni, pišemo o vodnikih do prve svetovne vojne, o 50-letnici evropskih pešpoti, o planinski zaobljubi, knjigah PZS v e-knjižnici in e-knjigarni Biblos in srčkanemu kotičku v krnskem pogorju.
Tokratna kolumna pa je napisana na aktualno temo o koronavirusu.

Sledijo stalne rubrike: novice iz vertikale, literatura, novice, planinska organizacija, v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Planinski vestnik že najdete v spletni trgovini PZS, kioskih in bolje založenih trgovinah. Naročniki tudi že doma v svojih nabiralnikih.

PDF Uvodnik, kazalo


 



TEMA MESECA
Športno plezanje

INTERVJU
Gorazd Hren

PREJELI SMO
Ohranjanje narave ali lastni užitki?

KARNIJSKE ALPE
Doživeta Carduccijeva In Carnia

DOŽIVETJE
Prva pomoč je prišla s Havajev

INTERVJU
Michel Piola

ALPINISTIČNI SMUK
Spust z vrha Slovenije

Z NAMI NA POTI
Izleti v občini Ivančna Gorica

PLANINČKOV KOTIČEK
Živalska (ne)sreča na Veliki planini

ZDRAVJE
Blagodejni učinki gora

KOLUMNA
Pa na higieno ne pozabimo!

DOŽIVETJE
Turnosmučarska svoboda v Tatrah

ZGODOVINA PLANINSKE LITERATURE
Kratek pregled vodnikov do prve svetovne vojne

KOLUMNA
Jezero Rara

PLANINSKE POTI
V Sloveniji tri evropske pešpoti

NARAVA
Zelena čmerika

MLADINA IN GORE
Zmagala Pepa hrib in Nori na gore

PLANINSKA PRIPADNOST
Planinska zaobljuba

GEO IZLET
Srčkan kotiček v krnskem pogorju

NOVICE IZ VERTIKALE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

NOVICE

V SPOMIN


 

 Apokalipsa zdaj?

»Apokalipso sem si vedno predstavljal z zombiji in brzostrelkami, ne pa z umivanjem rok in ostajanjem doma,« je sredi marca krožila objava po družbenih omrežjih. Zanimivo, kako na naše predstave vpliva filmska industrija. Znanstvenofantastični filmi nam konec sveta pogosto prikazujejo v povezavi z najrazličnejšimi pošastmi ali pa z naravnimi nesrečami, ki so morda celo posledica podnebnih sprememb. Zgodb o nevidnih jezdecih apokalipse, mikrobih, je na filmskih platnih mogoče videti neprimerno manj. V zadnjem času, ko se soočamo s pandemijo virusa SARS-CoV-2, pa so filmi na to temo pritegnili našo pozornost. Tako je Contagion (Kužna nevarnost) postal drugi najbolj gledani film iz kataloga produkcijske hiše Warner Bros. Nekateri prizori v televizijskih poročilih na pragu pomladi so spominjali na kadre iz omenjenega filma, ki presenetljivo realno oriše dogajanje ob izbruhu epidemije sicer smrtonosnejšega virusa, kot je novi koronavirus, ki letos pretresa svet.

Človeštvo od nekdaj spremljajo izbruhi kužnih bolezni, ki so nekajkrat v zgodovini dosegli apokaliptične razsežnosti; kar dvesto milijonov življenj je v poznem srednjem veku vzela bubonska kuga, imenovana tudi črna smrt. Pandemiji črnih koz in španske gripe - ta je po naših krajih klestila v letih 1918 in 1919, sta v grob spravili nekaj deset milijonov ljudi, prav tako aids. Medtem ko so odmevnejši izbruhi v zadnjem desetletju - SARS, prašičja gripa, MERS - ostali bolj ali manj oddaljeni od naših krajev, se je korona virus, ki povzroča bolezen covid-19, pojavil in razširil tudi na sončni strani Alp. »V zadnjem stoletju s tako pandemijo, kakršno doživljamo zdaj, še nismo bili soočeni,« je za Val 202 povedala priznana virologinja prof. dr. Tatjana Avšič Županc. »Tudi najbolj urejene in najbogatejše države na svetu ne bi mogle biti pripravljene na tako pandemijo z vsemi bojnimi orožji. Nihče od nas si ni predstavljal tako množičnega širjenja virusa.«

Za preprečevanje širjenja virusa je ključna radikalna omejitev stikov med ljudmi. Tako so nas v drugi polovici marca doletele omejitve gibanja, (samo)izolacije in karantene, ukrepi, ki so za današnjo družbo novi, čeprav so jih kot bistvene za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni prepoznali že pred stoletji. Kar naenkrat smo bili prisiljeni ročico iz šeste prestave premakniti v prosti tek. Nenadni presežek prostega časa smo začeli zapolnjevati na najrazličnejše načine. Čudovito toplo in sončno vreme je kar vabilo v naravo in kaj hitro je bilo jasno, da bodo ljubitelji gora težko zdržali doma. Po revni zimi so se nas, tik preden je začelo iti zares, usmilili bogovi neba in končno poslali nekaj snega, da so se pobeljeni vršaci izzivalno bleščali v soncu. Posledice nastalih razmer so bile logične. »V dneh, ko je svet ustavil virus, marsikje preberem: Hvala, korona, gremo v brege!« je na družabnem omrežju zapisal strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi in potem nadaljeval z opozorilom, da čas kljub lepemu vremenu in prostim uricam ni najprimernejši za obisk gora. »Najmanj, kar si v teh dneh želimo, so nesreče v gorah.«

Vem, kako težko se je upreti goram. Res so čudovito okolje za odmik od vsega, kar nam cufa živce v dolini. In ja, tam ni dosti možnosti, da bi staknili virus, vsaj ne, če se v višave odpravimo sami in ljudi, ki jih tam morebiti srečamo, pozdravljamo od daleč. S samotarskim klatenjem po hribih sicer prekršimo prvo pravilo o varnem zahajanju v gore, ampak vedno stavimo na to, da se nam ne bo nič zgodilo. A ko ima hudič mlade, jih ima po navadi cel kup. Verjetno si nihče ne želi, da bi zaradi nesreče v gorah pristal v vrtincu izrednih razmer, ki vladajo v zdravstvenih ustanovah. Ali nevede okužil koga od reševalcev. Ali pobral virus od koga, ki ga je prišel rešit, ne vedoč, da je prenašalec virusa.

Statistika nesreč, ki jo vodi Gorska reševalna zveza Slovenije, je zgovorna: do prvega pomladnega dne letošnjega leta je bilo zabeleženih 86 intervencij. V povprečju več kot ena na dan. V njih je sodelovalo več kot osemsto reševalcev. Ti svoje delo opravljajo prostovoljno in včasih tvegajo svoja življenja, da jih rešujejo drugim. Pri reševanju tako piloti helikopterjev kot reševalci težko nosijo dodatna oblačila, ki bi jih ščitila pred okužbami. Zato je GRZS pozvala državljane k odgovornemu izbiranju ciljev za gibanje na svežem zraku in odsvetovala aktivnosti v gorah, tako zaradi zahtevnih in nevarnih razmer kot tudi zaradi preobremenjenosti medicinskega osebja v kriznih razmerah. Planinske koče so zaprle svoja vrata. Komisija za alpinizem pri PZS je izdala priporočila za alpinistične odseke in klube, ki naj začasno zaustavijo vse aktivnosti v okviru alpinističnih šol, plezanje na umetnih stenah, obiskovanje plezališč in visokogorja.

Ko boste to brali, bo minevalo mesec dni od sprejetja vladnega odloka o prepovedi gibanja in zbiranja na javnih površinah ter objave vseh mogočih pozivov in priporočil za odgovorno ravnanje v času izrednih razmer. Objave na družbenih omrežjih in statistika intervencij GRZS bodo dobri pokazatelji, v kolikšni meri smo upoštevali priporočila, zgodovina pa, kako uspešni smo bili v boju s tokratnim jezdecem apokalipse.
Odgovornost za boljši jutri nosi prav vsakdo izmed nas.


Mateja Pate



Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih