torek, 29. september 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

sreda, 22. april 2020, ob 12. uri, ogledov: 872

Jurij Videc, prostovoljni markacist PZS: Srčni duh dedkov in babic

Poti | 
Komisija za planinske poti | 
Planinsko društvo Laško | 
Objavil(a): Manca Ogrin
Čopič in kanglica z barvo, zraven pa škarje in žagica. Slikarski mojster iz risanke Bojan? Ne, prostovoljni markacisti Planinske zveze Slovenije! Ljudje, ki skrbijo, da so slovenske planinske poti jasno označene, predvsem pa varne in vzdrževane. »Brez osnovne opreme ne gre. Pomagata tudi kondicijska pripravljenost in smisel za orientacijo. A ključna je ljubezen do gora. Da so ti hribi pri srcu, da imaš voljo in veselje in da v tem vidiš svoje poslanstvo,« pravi Jurij Videc iz Planinskega društva Laško, ki ima med slovenskimi planinskimi društvi v svojih vrstah največ registriranih markacistov.
»Odkar sem v našem društvu kot načelnik prevzel markacijski odsek, redno pridobivamo nove člane in smo že vrsto let dobro uigrana ekipa. Trenutno imamo več kot dvajset registriranih markacistov, kar je zelo veliko, sploh za naše društvo, ki je eno manjših v Sloveniji. Ponosen sem, da se nam pridružujejo tudi mladi, saj vemo, da starejši ne zmorejo več istih fizičnih del, kot so jih nemara zmogli pred dvajsetimi leti. Povprečna starost slovenskega markacista je med 55 in 60 let, pri nas pa smo jo kar znižali, sedaj se giblje okoli 40 let,« pravi Jurij Videc.

Takoj zatem pojasni: »Pri delu markacista poznamo več težavnostnih ravni. Ko govorimo o lahkih poteh, s sabo v hribe nesemo res zgolj čopič in barvo, pa mogoče še škarje in žagico. Ko preidemo na zahtevne poti, se že pojavijo erozijske nadelave in stopnice, ki jih je treba vzdrževati ali popraviti, pri zelo zahtevnih pa žične vrvi in klini, kjer je treba uporabiti vrtavke in kakšno električno orodje. Na vseh ravneh lahko naletimo na podrto drevje, v zadnjih letih so pogoste hude posledice žledoloma ali vetroloma. Takrat je treba uporabiti motorno žago, česar ne more početi vsak, še posebej na strmini. Opraviti je treba ustrezni tečaj, da delo poteka varno in po predpisih.«

nadelava_zelo_zahtevne_planinske_poti_foto_manca_ogrin
Markacisti PZS prostovoljno skrbijo za mrežo več kot 10.000 kilometrov planinskih poti v Sloveniji (foto Manca Ogrin)

Kakšna akcija!
V Sloveniji imamo okoli deset tisoč kilometrov planinskih poti, zanje skrbi več kot sedemsto usposobljenih markacistov, registriranih pri Komisiji za planinske poti Planinske zveze Slovenije.

»Vsako leto je naša prva akcija pregled poti po končani zimi. Preverimo, kakšno je stanje, in poskrbimo, da so vse poti na začetku sezone varne in prehodne. Vsako planinsko društvo ima v skrbništvu določen obseg poti, nato pa so tukaj še meddruštveni odbori, regijski odbori, krona vsega pa je komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Količina dela na vsaki poti je odvisna od težavnosti poti, pa tudi od naravnih ujm, posledic, ki jih pusti zima; v visokogorju in sredogorju so pogosti plazovi ... Če ni večjih naravnih katastrof, lahko pot brez večjih posegov zdrži tudi trideset, štirideset let: seveda ob skrbnem rednem vzdrževanju, osveževanju markacij, rednem rezanju podrasti, kjer je gozdnata pokrajina. Ko pa nastopijo večji naravni vplivi, je treba v kakšno poškodovano pot vložiti kar veliko truda, od časa do časa pa je treba korenito obnoviti prav vsako pot,« pojasnjuje Jurij Videc.

Pri Planinskem društvu Laško so tako lani izvedli velikansko obnovo Rečiške krožne planinske poti prek razpisa Očistimo naše gore s podporo Zavarovalnice Triglav. »Delali smo približno 25 dni in vložili več kot tisoč ur prostovoljnega dela. Gre za 36 kilometrov dolgo pot po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja, ki dobesedno obkroži dolino potoka Rečica. Pot se začne in konča v Laškem. Pri obnovi je bil velikanski izziv že iskanje in priprava macesnovega lesa ustreznih dimenzij in kakovosti. Ta les smo pripeljali pod pobočje Goškega Brda, nato se je začel najtežji del, saj je bilo les treba prenesti na traso poti in do vrha premagati kar 260 višinskih metrov v dolžini 1,3 kilometra. Med drugim smo med obnovo vgradili 712 metrov erozijskih zaščit in 80 stopnic.«

Markacija v času Instagram planinstva
Jurij Videc si želi, da bi planinske poti, za katere skrbi Planinsko društvo Laško, pogosteje obiskalo več planincev. »Zasavska planinska pot je bila zelo popularna v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem je pa zanimanje malo zamrlo. Zdaj si želimo znova privabiti več planincev nanjo. Rečiška krožna pot je zares vredna obiska, ogromno ponuja in na 36 km se nabere več kot dva tisoč višinskih metrov. Obiskati jo je možno v vseh letnih časih, zato je odlična priprava na sezonski del v visokogorju,« vabi Jurij Videc.

Sam je član Planinskega društva Laško od prvega razreda osnovne šole: v družini je bila tradicija, pa so ga starši vpisali v planinski krožek. Na pobudo ostalih markacistov v društvu se je leta 2009 prijavil na tečaj za markacista in prav v teh tednih sprejel še izziv predsedovanja društvu.

»Izzivov za prihodnost je ogromno. Zdi se mi, da je v tem obdobju individualizma in Instagram planinstva stvar malo zašla: slika na družabnem omrežju na neko pot privabi množice, ki tisti poti mogoče tudi niso kos. A mislim, da se pri mladih ponovno prebuja ta srčni čut, ki so nam ga mogoče dedki in babice položili v zibelko - da je za planinstvo pomemben notranji vzgib, z njim pa izberemo zdrav način življenja, solidarnost, medsebojno pomoč ter spoštovanje narave in sočloveka. To so osnovne vrednote planinstva. Slike na Instagramu so le stranski produkt, smisel je nekje drugje.«

Planinsko društvo Laško in Planinska zveza Slovenije
Finance so pereča skrb v vseh društvih, zato bodo tudi pri Planinskem društvu Laško veseli vseh donacij, ki jih lahko prispevate kot posameznik ali kot podjetje. Na FB obstaja skupina Planinsko društvo Laško, kjer boste našli ažurne informacije o njihovih aktivnostih. Vsi prostovoljni markacisti Planinske zveze Slovenije delujejo v okviru Komisije za planinske poti. Jurij Videc pravi, da jim zares veliko pomeni (še posebej po kakšnih težji tehnični akciji v visokogorju), ko ljudje stopijo k njim z zahvalo, stiskom roke ali nasmehom. To jim daje občutek pripadnosti in zavest, da so naredili nekaj pozitivnega za družbo. Pa še to. Na spletu lahko najdete veliko natančnih posnetkov slovenskih planinskih poti, tudi obširno predstavitev Rečiške krožne planinske poti z natančnimi zemljevidi in fotografijami. Razglejte se po njej in začrtajte pohodniške poti za čas, ko bo planinarjenje spet možno!

Nataša Kramberger, vir: Dnevnik

* Obrazi nevladnikov
Rubriko Obrazi nevladnikov v Dnevniku pripravljajo v sodelovanju s CNVOS, krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij. Vsak ponedeljek predstavijo eno nevladnico ali nevladnika, ki si, vsak na svoj način, prizadeva, da bi bila naša družba lepša in bolj prijazna. Avtorica portreta prostovoljnega markacista PZS Jurija Videca je Nataša Kramberger, besedilo je bilo objavljeno 14. aprila 2020.

droben_prispevek_markanten_vtis

-------------------------
Povezane novice:

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih