nedelja, 9. avgust 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

07.08.2020 23:19
Matjaž Šerkezi
Test
27.06.2020 19:16
Miha Mrak
Karte LOCUS
05.06.2020 13:38
Bojan Mavri
Karte LOCUS
Forum
Zadnji komentarji
25.06.2020 08:31
Janja Miklošič
Triglav
Vsi komentarji

NOVICE  

sobota, 18. julij 2020, ob 8.30 uri, ogledov: 326

Čutil sem, da moram naslikati kmečke domove in se jim pokloniti

Planinska kultura | 
Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Barbara Gradič Oset
Zaradi prepoznavnega pripovednega sloga in terapevtskih slik Rafaela Terpina idrijsko hribovje bralcu ostane še v močnejšem spominu. Z njegovimi potopisi po tej krajini bralec dobi novo občutenja in se znajde v povsem novi pokrajini, novi zgodbi, ki jo je mogoče že kdaj občutil. Planinska založba PZS je pred kratkim izdala knjigo Griči, v kateri so zbrana besedila, ki so privrela na Terpinovih poteh.
Prelepo slovensko krajino slikate in jo ubesedujete z izjemnim slogom. Kdaj ste odkrili, da imate smisel za oboje?
Kot gimnazijec sem naslikal prve slike, seveda je to bila pokrajina. Hkrati sem raziskoval svet okrog domačega kraja. Dar slikanja me je pripeljal na likovno akademijo, kjer v programu ni bilo posebnega poudarka na krajini, a sam sem vedel, da sem ji zapisan s srcem. Pisanje mi je bilo vedno blizu, z njim v vseh letih izobraževanja nisem imel težav. Marsikaj sem zapisal, da ne bi pozabil. Prvi resnejši zapis pa je bil o Gačniku. Le ta nas je - raziskovalne prijatelje - popolnoma prevzel. Prvi moj članek je bil o njem objavljen v Planinskem vestniku. Takratni urednik Tine Orel ima s svojo iskreno pohvalo in vzpodbudo, naj le še pišem, zagotovo vse zasluge, da moje pero nikoli več ni obstalo in tako sem dopisnik Planinskega vestnika že skoraj 50 let. In prav Gačnik je tudi prvi v moji zadnji knjigi.

Katere lepote še posebej opazite v slovenski pokrajini?

Najprej me je prevzela pokrajina od Porezna do Javornika, ki sem jo prehodil že s starši in sem se ji kasneje kot samostojen hodec posvečal vse podrobneje. Pil sem njeno slikovitost, občudoval njen relief, ki ga oblikujejo vode, ki dolbejo grape in ustvarjajo doline. Iskal in užival sem na razglediščih, ki ti ponudijo široke poglede na vso to slikovitost in raznolikost. Spoznavanje krajine je šlo vedno vštric s spoznavanjem kmečkega sveta. Spoštujem umnost, s katero so ga nekoč ustvarili naši predniki in njegova zapuščenosti in izginjanje me je vedno ganilo. Srečeval in govoril sem še z njenimi zadnjimi prebivalci. Zaradi njih sem pisal, prav se mi je zdelo, da vsaj za nekom od njih ostane kakšna zapisana beseda. Na vsaki poti je bilo vsaj eno prijetno kmečko doživetje, malo koga sem poznal po imenu, a zapomnil sem si in zapisal delčke njihovih pripovedi. Predvsem pa sem čutil, da moram naslikati kmečke domove in se jim pokloniti ter jih način ohraniti v spominu, sploh ko slike in besede predstavim še drugim.

Kdo vas je vpeljal v planinski svet?

Od malega smo s starši zahajali na planinske izlete v bližnjo okolico. Že starša sta v naravi iskala sprostitve. Planinci v Idriji so bili vedno povezani s Planinskim društvom, kamor sta s sedmimi leti vpisala tudi mene. Zelo rad se spomnim planinskega mentorja Janeza Jerama, vodil je mladino na planinske izlete, z njim smo zahajali na ture tudi pozneje, dokler je on še zmogel.

1_ZAB_4517Skritislapgacnik_R_Zabukovec_Terpin_2018

Kaj je tam takšnega, da napolni vašega duha?

Nekdaj je bila to prekrasna krajina, bajni razgledi in doživetja na poteh. Kasneje so vedno bolj v ospredje stopale rože, že dolgo so glavne, že daleč prej kot sem jih začel slikati.
Ali obstaja hrib, ki ima v vaših očeh posebno mesto?

Posebno mesto ima več hribov, težko bi se odločil. Najbolj se me je dotaknila Košarica, Kovk nad Colom je prostor, ki ga bom obiskoval, dokler le lahko ali Zaklanc v Lazcu, in še mnogo drugih ...

»Trmast sem. Pririnem se daleč do Statarske vode v Gačnikovem drobovju. Zaustavi me razbit, z vseh strani solzav, z mastnicami obraščen kotel; vanj se grapa spušča v širokem slapu z črne soteske. Tolmuni si med razsežnimi kladami podajajo roke. Grozljivo. Samota je dopolnjena. Ven! mi kriči preplašena mladostniška duša. Gamsove police nad slapom še ne poznam, zato se ihtavo zažrem v strme žlebove, da se nekako le dokopljem do zaraslih Statarskih senožeti. Bučanje vode se oddaljuje do nezbledelih slutenj.« (odlomek iz knjige Griči)




Pripovedi Griči  lahko naročite preko spleta, na trgovina@pzs.si ali na brezplačni telefonski številki 080 18 93. 


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih