nedelja, 9. avgust 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

07.08.2020 23:19
Matjaž Šerkezi
Test
27.06.2020 19:16
Miha Mrak
Karte LOCUS
05.06.2020 13:38
Bojan Mavri
Karte LOCUS
Forum
Zadnji komentarji
25.06.2020 08:31
Janja Miklošič
Triglav
Vsi komentarji

NOVICE  

petek, 24. julij 2020, ob 7. uri, ogledov: 256

Dobra zgodba ima svojo sporočilno moč

Planinska kultura | 
Objavil(a): Barbara Gradič Oset
Idrijčanka Anka Rudolf s pomočjo zgodb, zbranih v knjigi Čez drn in strn, predstavlja širše območje Idrijskega, življenje tamkajšnjih prebivalcev in njihovega načina življenja od najzgodnejših časov do današnjih dni. Vsebinsko zelo raznolike zgodbe vas bodo odpeljale v svet domišljije.
Kako in kje ste našli zgodbe?
Z zgodbami se srečujem v svojem vsakdanjem življenju in na potepuških poteh. Dogodki, stvari, pripovedi, omembe malenkosti, mi vzbudijo raziskovalno vnemo. Sprašujem se, kako je bilo v resnici, poskušam vstopiti v tisti svet in moja velika želja je te konstrukte s prečudovitimi besedami slovenskega jezika naslikati bralcu.

Koliko časa ste jih zbirali?
Zgodbe se v meni zbirajo že celo življenje. Velike skrbi me je rešil prijatelj, ki mi je nekoč rekel, da za dobro zgodbo ni potreben velik dogodek. Zares pa nastajajo zadnje desetletje.

Ali ste lahko katero izmed pravljic/zgodb slišali od svoji staršev ali starih staršev?
Moja mladost je bil še čas pripovedi. Starša sta nam pripovedovala stare zgodbe, legende, vraže, verovanja, nepojasnjene dogodke in seveda pravljice, ki so, kot vemo, nastale ravno zaradi vzgoje in obvladovanja otrok. Od tu so Pastirica, Miklavž, Zlatorog ... Mladost je bila tudi polna zgodb iz življenja njunih družin. Resnična družinska zgodba moje mame je o Šakrameonteju. Mnoge zgodbe so že iz mojega življenja, kot je Teliček, Arija za govedo in kosmatinca ...

anka_rudolf

Anka Rudolf ni samo ljubiteljica zgodb, temveč tudi gora.

Koliko so te zgodbe znane med prebivalci Idrije?
Prekmandlca, žlikrofe, čipke in živo srebro ne poznajo le Idrijčani, po njih nas pozna cel svet. O njih vedo prebivalci povedati mnogo zanimivosti. Le o zgodbah o njihovem »nastanku«, se običajno le ugiba. Morda bi si vsak lahko izmislil drugo, vsak na svoj način. Sama ponujam svojega.

Veliko zgodb je pisalo trdo življenje v gorskih samotah. Je bil to način lažjega preživetja?
Z zgodbami so se prenašale izkušnje iz roda v rod, morda se je kdo iz njih kaj naučil in mu je bilo zaradi tega lažje. S pripovedovanjem so si nekoč krajšali čas. Življenja na gorskih kmetijah ne jemljem kot nekaj težkega in tragičnega, zagotovo je bilo bolj umirjeno, ustvarjalno in izpolnjujoče kot sedanje kapitalistično suženjstvo, ko si vsi le kopičimo bogastva in pozabljamo na toplino človeških povezav. Kmečko življenje je od nekdaj teklo z roko v roki z naravo. To soodvisno skupnost niso urejevali v parlamentu, uspevala je le s spoštovanjem in upoštevanjem darovalke. Se pa vsakomur v vseh časih na pot postavljajo ovire, danes rečemo izzivi in umnost reševanja je to, kar daje življenju »žmohtnost« in si zasluži zgodbe ter z njimi prenos izkušenj med ljudi. Morda bi v sedanjem svetu temu rekli učbenik ali priročnik, ampak to se sliši tako dolgočasno.

Ali se vas je katera izmed zgodb še posebej dotaknila?
Morda mi je najljubša rekonstrukcija o nastanku žlikrofov. Verujem, da tako nastajajo dobre stvari. Blagostanje po katerem vedno vsi hrepenimo, še nikoli ni prineslo kaj pretirano dobrega, ljudi pomehkuži in jih dela slabe. Iznajdljivost se uri v težkih časih. In če so naše vrednote spoštovanje, nesebična predanost in ljubezen, je uspeh zagotovljen. Narediti veselje bližnjemu ljubemu človeku je plačilo, ki ga ni mogoče primerjati s še tako težkim bančnim računom.

»Ves trd od strahu se je škrat, s katerega se je cedilo vse - od potu, vode, srebra in lastnih sokov - zdramil na smreki. Šele po treh dneh lakote in groze si je upal na tla. Videl je, kaj je storila njegova nepremišljenost. Na mestu, kjer je bila prej polna votlina srebra, je bilo zdaj strašljivo globoko brezno, ki ga je polnilo zeleno jezero. Voda je pritekala iz neskončnega rova na dnu preklane stene. Votlino z zakladom, ki mu je bila zaupana v varstvo, je zamenjalo Divje jezero. Po meni je, je jokal in stokal, strašno mu je bilo žal. Blodil je po gozdu in si pulil že tako redke lase. Žaloval je za svojo ljubo. Da se ne bo nikoli več pustil zapeljati nenasitni poželjivosti, si je prisegal. Glavo si je razbijal še s tem, kako bi se lahko kadar koli na kakršen koli način odkupil poštenim ljudem za svoje nespametno početje.« (odlomek iz knjige)

Kaj je v svetu pravljic, zgodb, legend takšnega, da vas vedno znova potegne noter?
Ne bi rada zapravila svoje otroške naivne duše, ki veruje, da, tako kot v pravljicah, dobro vedno zmaga nad zlim. Leta so mi prinesla to izkušnjo, da se je potrebno in vredno za to potruditi in da nismo neopazen kamenček v toku življenja. Preprostost medsebojnih povezav, tako kot je preprosta naša učiteljica narava, je tako čista in učinkovita.

Kakšno moč imajo zgodbe?

Dobra zgodba ima svojo sporočilno moč. Z njo vpliva na bralca, sploh če se ga dotakne. Morda mu pri kakšnem življenjskem koraku pokaže smer, pot ali rešitev. Zato imamo zapisovalci odgovornost, da bralcu damo najboljše, mu damo sebe z besedami, ki pridejo iz srca. Za nas je bralec kralj in zasluži si najboljše.


Čez drn in strn lahko po ceni 24,90 € naročite v spletni Planinski trgovini, na elektronskem naslovu trgovina@pzs.si ali s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 18 93.


Preberite še:

Smeh, griči, pravljice in vodniki so letošnja knjižna bera


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih