sreda, 25. november 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

sreda, 28. oktober 2020, ob 13. uri, ogledov: 1918

Delo markacista ni le risanje belih pik z rdečo obrobo

Društva | Poti | 
Komisija za planinske poti | 
Planinsko društvo Laško | 
Objavil(a): Barbara Gradič Oset
V Sloveniji je čez 10 tisoč markiranih planinskih poti, za katere skrbi okrog 800 registriranih markacistov. Načelnik markacistov Planinskega društva Laško Jurij Videc je eden izmed tistih številnih prostovoljcev, ki skrbijo za urejenost označenih poti in s tem zagotavljajo, da imamo planinci zanesljiv korak na teh poteh. V letošnjem letu je kot prostovoljec opravil več kot 12 polnih delovnih dni na terenu. Ker je Jurij letos postal tudi predsednik laškega društva, ima poleg markacijskega dela še veliko ostalega administrativnega dela. A kot pravi, je zanj prostovoljstvo nekaj povsem običajnega. »V okolje, v katerem živiš, moraš nekaj tudi prispevati, da lahko pričakuješ nekaj nazaj.«

Kaj dejansko pomeni biti markacist?

Biti markacist je obveza in tudi opravljanje dela, ki ga imaš rad. Markacisti smo radi v naravi in tam skrbimo za poti, za okolje, za varnost planincev. Hkrati je druženje ter po koncu opravljenega dela tudi zadovoljstvo, da si naredil nekaj dobrega za družbo. Mislim, da moraš v okolje, v katerem živiš, tudi nekaj prispevati, saj le tako lahko pričakuješ nazaj. To so vzajemne stvari. Naloga markacistov ni le označevanje poti, pač pa tudi njihovo pregledovanje, čiščenje in v primeru naravnih ujm izvedba tehnično zahtevnih akcij.

Kako ste vi postali markacist?

Markacist je tudi moj oče, tako da sem bil že od malih nog vključen v planinsko dejavnost, nato pa me je delo s časoma, ko sem opazoval kolege v društvu, pritegnilo. 
jurij_videcJurij Videc na terenu, Veliki vrh v Košuti (Foto: osebni arhiv)

Član planinskega društva sem že od prvega razreda osnovne šole. Najprej sem naredil tečaj za markaciste, kjer me je zadeva samo še bolj zagrabila in z leti postalo še bolj aktiven.

Kakšen bi bil recept, da bi se več ljudi odločilo za to prostovoljno dejavnost?

To je dejavnost, v katero so vključeni ljudje, ki so jim blizu narava, hribi in aktivnost. To ni delo pod prisilo. Dobrodošel je vsak, ki ima ročne spretnosti in delovne navade. Znanje in izkušnje se pridobivajo sproti. Najvažnejša je volja do dela in ljubezen do te panoge.

Če bi bilo delo plačano, bi imeli koga več v svojih vrstah?

Mogoče bi na začetku pridobili kakšnega več, a mislim, da bi se slejkoprej pokazalo, da če nisi s srcem pri tej stvari, delo ne bi bilo opravljeno tako kot treba. Pred leti je naše društvo z Občino Laško urejalo tematsko pot. Na njihovi strani je bila ideja, da nam bodo pomagali ljudje, katerim bodo plačali za transport lesa. Ti so ostali le pol službe, ker so obupali.

veliki_vrh1_foto_Jurij_Videc
Delo markacista je tudi transport lesa, nadelava poti, kopanje zemlje. (Foto: Jurij Videc)

Na koncu so z občine poklicali nas, laške markaciste, če lahko celotno pot uredimo. Gre za veliko garaškega dela in odrekanja. To ni samo risanje markacij, temveč je bistveno več. Delo markacista je tudi transport lesa, nadelava poti, kopanje zemlje ... Z dobro voljo premagaš tudi to in ko vidiš rezultat ekipe, je ves trud poplačan.

Koliko ur ste letos naredili kot markacist?

Letos je bilo zaradi divjih koronskih časov tudi delo markacistov malce okrnjeno. Nabrala se je precej ur, 12 celih dni in še cel kup administracije in organizacije.

Katero traso ste urejali?

Pri delu društva smo letos urejali določen odsek Rečiške krožne poti. Bil sem tudi na dveh akcijah tehnične skupine PZS, to sta bila Veliki vrh v Košuti in spodnji del poti na Komarčo.

Kako si v društvu razporedite trase?

V našem društvu imamo sladke skrbi, saj nas je zelo lepo število markacistov glede na majhnost društva. Registriranih nas je 18 markacistov, dva sta bila pripravljena za tečaj, ki je žal letos odpadel zaradi epidemije. Dvajset nas je torej aktivnih markacistov.

komar_a_jurij_videc
Urejenje poti čez Komarčo (Foto: Jurij Videc)

Med sabo si razdelimo odseke poti, ki jih zadolženi na začetku leta pregleda. Po sestanku se dogovorimo, kateri odseki so nujno potrebni obnove in pri večji akciji stopimo skupaj. Pri manjših aktivnosti, kot je recimo striženje podrasti in popravljanje markacij, opravi delo sam markacist.

Kolikokrat morate določeno pot pregledati? Je to mesečni projekt ali letni?

Na začetku leta morajo člani društva pregledati stanje poti, da vidijo, kakšne posledice je pustila zima. Nato se določijo aktivnosti. Pogosto o stanju na poti sporočajo tudi planinci. Dan danes informacije hitro krožijo.

Ene poti so bolj obljudene kot druge. Morate za njih bolj skrbeti?

Vse je odvisno od same lokacije in frekvence planincev. Naše društvo ima planinske poti v sredogorju Zasavskega hribovja. Večina našega območja pokrajina pokrita z gozdovi in travniki, kjer ni takšne erozije, kot recimo v visokogorju. A tudi nekatere naše poti so zelo obiskane in zato potrebujejo dodatno skrb za urejenost.

Ali je izziv markirati v visokogorju?

To ni izziv, je pa nekaj drugačnega kot markiranje v sredogorju. To delo zahteva celega človeka. Težja je logistika, kot tudi nedostopnost terena. Recimo do samega terena je potrebna daljša pot, potem tudi samo delo traja v težjih razmerah dlje časa.

veliki_vrh5_foto_Jurij_Videc

Vaš predlog jesenskega pohoda v okolici Laškega?

V jesenskem času nudi Zasavje veliko lepih ciljev; od Kuma do Kopitnika, Velikega Kozja ter vsi hribi proti Trojanam. Rečiška krožna pot je zares vredna obiska, ogromno ponuja in na 36 km se nabere več kot dva tisoč višinskih metrov. Obiskati jo je možno v vseh letnih časih, zato je odlična priprava na sezonski del v visokogorju

Barbara Gradič Oset

Preberite še:

Naj planinska pot 2020 v varnejši podobi
Markacisti zaključujejo obnovo poti na Triglav
Naj planinska pot čaka planince v novi, varnejši podobi

 


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih