četrtek, 3. december 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

četrtek, 19. november 2020, ob 7. uri, ogledov: 610

Orientacija v prostoru brez planinske karte in kompasa 2. del

Društva | Mala šola planinstva | Planinska organizacija | Preventiva | Splošno | Vodništvo | 
Objavil(a): Barbara Gradič Oset
Orientacija v pokrajini je veščina, ki pomeni določanje strani neba, našega stojišča v pokrajini in smeri poti. Strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi nas je v prvem delu naučil uporabljati kompas in opazovati sonce, tokrat gremo med zvezde, lune, veter in ostale pojave v naravnem in urbanem okolju.
Orientacija s pomočjo lune

orientacija7

Zvezda Severnica

orientacija8.png
Vir foto: http://2.bp.blogspot.com/-oOCkbsFUZZY/UGAjHmYSGoI/AAAAAAAAAHk/qxgKOcDsiQs/s1600/north-star.jpg

S pomočjo zvezd se lahko natančno orientiramo. Najlažje je to možno po zvezdi Severnici, ki je del ozvezdja Malega voza in leži v smeri geografskega severa. Najlažje pa jo najdemo s pomočjo ozvezdja Veliki voz, ki je sestavljeno iz sedmih zvezd. Štiri predstavljajo voz, tri pa njegovo oje. Če razdaljo zadnjih dveh koles Velikega voza podaljšamo petkrat v smeri navzgor, najdemo Severnico, ki žari nekoliko močneje.

Če smo z obrazom obrnjeni v smeri Severnice, je za nami jug, na desni vzhod in na levi zahod.  Še eno ozvezdje kaže proti Severnici. To je Kasiopea, ki je na drugi strani Velikega voza v obliki črke W.

Določanje strani neba s pomočjo ure in sonca

Uro držimo v roki tako, mali (urni) kazalec kaže proti soncu. Poltrak, ki razpolavlja kot med urnim kazalcem in oznako 12 na številčnici, kaže smer proti jugu.
Če ure s kazalci nimamo, si jo lahko narišemo na list papirja.

kazalci

Na različne načine se v naravi lahko orientiramo s pomočjo opazovanja in znanj, ki so plod našega bivanja v naravi in življenja z naravo. Gre za načine, ki niso zanesljivi, so nam pa lahko v pomoč takrat, ko pri sebi nimamo kompasa, ni sonca in večerno nebo pokrivajo oblaki.

Veter

Orientiramo se lahko s pomočjo nekaterih značilnih vetrov.

JUGOZAHODNIK
Že ime pove iz katere smeri piha. To je vlažen, topel veter stalne hitrosti in smeri. Povsod po Sloveniji ima enako smer razen v dolinah, kjer piha po osi doline. To je značilen veter pred poslabšanjem vremena.

BURJA
Burja je veter, ki piha na Primorskem. Običajno piha iz severovzhodne ali vzhodne smeri, s celine proti morju.

Veter lahko vpliva na druge pojave, po katerih se da orientirati:
OBLOGE
Veter lahko v megli povzroči ivje, po katerem se lahko orientiramo. Take obloge se pojavijo na privetrni strani. Največkrat se v gorah pojavijo jugozahodniki ali severozahodniki, na Primorskem pa tudi ob burji.

ZAMETI IN OPASTI
Zameti in opasti nastanejo v zavetrju. Tako zavetrje je lahko posledica vetra za grebenoma. Nastanejo v enakih vremenskih razmerah kot obloge ob jugozahodnikih ali severozahodnikih na Primorskem pa ob burji.

DEFORMIRANA DREVESA
Burja na Primorskem, predvsem pa v Vipavski dolini, vpliva na rast dreves. Ponavadi je v smeri proti morju - severovzhodna smer.

_ebelnjak
Čebelnjaki so obrnjeni proti jugu.


Orientiranje po naravnih znamenjih je najmanj zanesljivo. Pomembno je, da poiščemo čim več podobnih znamenj in upoštevamo tista, ki se med sabo najbolj ujemajo. Strani neba lahko ugotovimo še s pomočjo:

• Maha, ki raste na severni strani dreves, skal, ruševin ...
• Sončnice so obrnjene proti soncu.
• Letnice na drevesnih štorih. Običajno so redkejše na južni strani in gostejše na severni.
• Drevesa na severnih straneh rastejo počasneje kot na južnih. Na južni strani so krošnje gostejše.
• Mravljišča v večini primerov ležijo na južni strani dreves.
• Severna pobočja so v večini bolj strma in manj porasla (Severna triglavska stena).
• Na severnih pobočjih obleži sneg precej dlje, kot na južnih.
• Planinske senožeti so ponavadi na južnih pobočjih.

Opazujmo pa tudi urbana okolja, kjer imajo objekti v prostoru posebno lego zaradi tradicije in vere:

• Oltarji katoliških cerkev so obrnjeni proti zahodu, pravoslavnih pa proti vzhodu.
• Pri džamijah je minaret na jugu, vhod pa na severu.
• Starejši krščanski grobovi so obrnjeni v smeri vzhod - zahod.
• Spomenik muslimanskega groba je po tradiciji obrnjen na jug.
• Ponoči, če je oblačno, se v oblakih vidi odsev luči večjih naselij.
• Če gremo proč od naselja, se poti in kolovozi običajno cepijo pod ostrim kotom.

Za Malo planinsko šolo pripravil Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS

 


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih