Pred kočo smo se pod plapolajočimi zastavami naših akcij zbrali malo pred 9. uro. Z nasmehom nas je pričakala Marjeta in novim pohodnikom razdelila modre GOGO majčke. Skupina udeležencev se je počasi večala in med prijetnim klepetanjem je zadonel tudi glas harmonike izpod prstov Mihe Repnika, ki je tako že pred pohodom poskrbel še za večjo mero dobre volje in smeha udeležencev. Ob 9.30 je sledil obvezni Jurčkov pozdrav in pomembna navodila, predvsem novim prostovoljcem ter novim udeležencem.


Na sliki planinci in udeleženci na invalidskih vozičkih, arhiv Pin/OPP

Pisana skupina udeležencev; gibalno oviranih, slepih in slabovidnih, nevrorazličinih AMA se je nato malo porazdelila na dve skupini, hodeči in fizično zmožni so se odpravili proti najvišjemu vrhu vzhodnega dela Pohorja, Žigartovemu vrhu, ki se nahaja na 1345 m nadmorske višine, približno 35min hoda od Ruške koče. Druga skupina je do koče Cojzarice ubrala pot primerno za vozičke in počasne pohodnike. Dolžina poti je 3,3 km v eno smer. Prvih 300 m je poti je potekalo po asfaltu, nato se je pa počasi začela dvigovati po makadamski cesti do smučišča (1km), nato pa še je sledil samo spust do Cojzarice. Z nami so se na pot do Cojzarice kot vedno podali tudi številčni prostovoljci, ki so aktivno in uspešno opravljali svojo nalogo. Prav tako nam je družbo na pohodu in po njem delala tudi ambasadorka akcije GOGO Urška Vučak Markež, ki nas je že med samim pohodom v prijetnem ambientu zvokov harmonike s humorjem spravljala v dobro voljo. Po 40 min pohoda smo prispeli do koče Cojzarice, kjer nas je gostoljubno z hrano (kruhovimi namazi) in pijačo pričakal oskrbnik. Vsem se nam je lepo zahvalil za obisk ter nam podal še nekaj spodbudnih besed za naprej. Za spomin je dobil tudi majico GOGO.



Spodbudne besede nam je namenil tudi uspešen paraplesalec Amir Alibabić: »Najbolj me je navdušilo veliko število pohodnikov, njihova energija in seveda vreme. Z vročega asfalta smo se umaknili v prijetno zavetje pohorskih krošenj. Vse pozivam, da nam se naslednjič pridružijo v še večjem številu. Z vsakim pohodom dokazujemo, da invalidne osebe hodimo v hribe in osvajamo gore, ter da smo aktivni udeleženci v družbi. Samo nebo je meja!«

Po krajšem postanku, uživanju, gretju na soncu zraven lepo urejenega ribnika ,smo se ob spremljavi Golice počasi odpravili po isti poti nazaj do Ruške koče.


Na sliki udeleženci inkluzijskega pohoda pred kočo Cojzarico, arhiv Pin/OPP

V času ko je bilo sonce najvišje na nebu smo nekoliko utrujeni, vendar zelo veseli in ponosni na sebe, prišli nazaj do Ruške koče. Naročili smo lahko tudi v Slovenskem znakovnem jeziku, saj je potekala na Ruški koči akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah.
Inkluzijski pohodi so vedno posebni in povežejo jih tudi pozdravni govori predstavnikov vseh akcij Odbora planinstva za invalide/OPP in podpornih skupin, ves program je povezovala že ambasadorka akcije Urška Vučak Markež, ki se počuti povezano z GOGO. K pozdravom so se pridružili tudi uspešen parašportni plezalec in košarkar na vozičku Matej Arh, Aleš Peperko prostovoljcev akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah, je povedal, da je vesel, da je toliko gluhih prišlo do koče, Martin Močnik planinec projekta Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti, Igor Oprešnik planinski vodnik in prostovoljec akcije Nevrorazlični AMA.


Na sliki Matej Arh med pogovorom z Urško Vučak Markež, arhiv Pin/OPP

Deležni smo bili tudi kratkega kulturnega programa, ki nas je pustil odprtih ust in nas navdušil. Slišali smo eno nekoliko ljubezensko pesem ter eno Italijansko operno izvedbo in vsi pevci so nas. Urška je ugotovila, da s takimi talenti lahko vsakič naredimo karaoke, saj pojejo brez zvočne podlage »a cappella«. Za konec je bila prebrana še pesem Gordane Kitak.

  
Na slikah pevci, arhiv Pin/OPP
Sledil je čas za sproščeni klepet ob pohorskih specialitetah (pohorski lonec, pohorska omleta ...) in kakšni rujni kapljici. Na mizah so tudi tokrat bili postavljeni valjčki, ki so signalizirali gluhemu natakarju - ali želi oseba naročiti, plačati, ali da preprosto uživa, ter jedilnik s slikovnim prikazom kretenj.
Kot zanimivost je treba tokrat povedati tudi to, da je bil najstarejši udeleženec tega pohoda star 87 let, kar so seveda že častitljiva leta, najmlajši pohodnik pa je bil star 12. Pridružili so se nam planinci iz društva ASPI, Sonček Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, društvo za avtizem DAN in posemazniki tudi gluhoslepa pohodnica. 
Za konec smo še zbrali tudi nekaj odzivov udeležencev, ki so se pohoda udeležili prvič in vsi so bili zelo zadovoljni s celotno organizacijo ter so zatrdili, da to zagotovo ni bil njihov zadnji tovrstni pohod.

Gibalno ovirani gore osvajajo 2021:
17. julij Lavričeva koča na Gradišču
4. september Pokljuka
9. september Vseslovenski inkluzijski pohod Ušte
16. september Šmarna gora
23. oktober Tončkov dom na Lisci
Štirje partnerji
Partnerji akcije so Planinska zveza Slovenije, Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p. ter Zveza paraplegikov Slovenije in Društvo distrofikov Slovenije. Odbor za planinstvo invalidov/OPP Planinske zveze Slovenije v drugih akcijah sodelujemo še s Slovensko Karitas, Združenjem slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zvezo tabornikov Slovenije ter drugimi manjšimi humanitarnimi organizacijami in posamezniki.

Ambasadorji in parašportniki
Projekt so tudi letos podprli ambasadorji: dddr. Evgen Bavčar, Urška Vučak Markež, Marija in Andrej Štremfelj, Tone Kuntner, Brigita Langerholc in Viki Grošelj, Žiga X Gombač in Andrej Težak - Tešky.
Akcijo podpirajo parašportniki, med njimi tudi Nastja Fijolič, Matej Arh, Lena Gabršček, Matic Keržan, Dejan Fabčič, Sandi Novak, Tanja Cerkvenik, Jernej Slivnik, Gregor Gračner, Anej Doplihar in David Škorjanc.

Akcija se nadaljuje 17. julija, ko bo organiziran pohod na Lavričevo kočo na Gradišču.