Organizatorji podelitve zlatih cepinov so oznanili prejemnike najprestižnejših alpinističnih nagrad, ki jih bodo podelili med 26. in 29. novembrom 2021 v Brianconu, pred dogodkom pa bodo objavili še prejemnika zlatega cepina za življenjsko delo. Znani so že dobitniki zlatih cepinov 2021 za alpinistične dosežke, ki ju bodo prejeli Francoza Pierrick Fine and Symon Welfringer za prvi pristop na Sani Pakkush (6.952 m) v Pakistanu ter ameriško-britanska naveza Ethan Berman-Uisdean Hawthorn za prvenstveno smer v severni steni gore Robson (3.954 m) v Kanadi. Posebno omembo si je zaslužila katalonska plezalka Silvia Vidal za izstopajoč prispevek k solo plezanju v velikih stenah v zadnjih dveh desetletjih. 

Alpinistično leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, zaradi katere je večina alpinistov morala odpovedati svoje odprave oz. izbrati bližje cilje, kljub temu pa so opravili nekaj izstopajočih vzponov, izbor katerih je že tradicionalno pripravil Lindsay Griffin, odgovorni urednik American Alpine Journala, s pomočjo Dougalda MacDonalda, urednika American Alpine Journala, in Rodolpheja Popierja, ki ureja bazo podatkov Himalayan Database.

Med 28 izstopajočimi vzponi v lanskem letu, opravljenimi v alpskem slogu in brez uporabe vrtalne opreme, sta tudi vzpona celjskih alpinistov, in sicer prvenstvena smer Mir (700 m, 7a+ A3 70°) Luke Krajnca in Luke Lindiča v jugovzhodni steni St. Exuperyja v Patagoniji, ter prvi pristop po smeri Limited in Freedom (800 m, WI6 M6) v severni steni Sagwanda v Zillertalskih Alpah v Avstriji slovensko-nemške naveze Luka Lindič-Ines Papert. 

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 30 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar devetkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem. Leta 2019 sta za prvi vzpon na Latok I (7145 m) s severne strani zlati cepin prejela še Aleš Česen in Luka Stražar, ki sta se na sedemtisočak v Karakorumu povzpela z Britancem Tomom Livingstonom.

Manca Ogrin

-------------------------
Povezane novice:
Mir, nova prvenstvena smer Krajnca in Lindiča v Patagoniji 
Česen in Stražar prejemnika zlatega cepina za vzpon na Latok I
Andreju Štremflju zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu
Zlati cepin že sedmič v roke slovenskih alpinistov 
Zlati cepin 2015 Lindiču, Prezlju in Česnu za vzpon na Hagshu
Sloveniji zlati cepin 2012 za smer Sanjači zlatih jam v K7 West - Nejc Marčič in Luka Stražar