sreda, 1. december 2021
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

torek, 26. oktober 2021, ob 7.30 uri, ogledov: 356

Planinski vestnik in v led okovane globine

Planinska kultura | 
Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Tema meseca so ledene jame. Pogledali smo, katere so najbolj znamenite pri nas in v svetu in kakšen je pomen ledenih jam pri proučevanju podnebnih sprememb. Pogovorjali smo se s Tomom Virkom, literarnim zgodovinarjem, teoretikom in esejistom, a tudi smučarjem in plezalcem, rednim profesorjem ljubljanske Filozofske fakultete. Drugi pogovor je z Marjeto Čič, članico odbora Planinstvo za invalide/OPP in prejemnico priznanja za prostovoljstvo. Na izlet se odpravljamo na griče in vrhove nad Mariborom.

V sredici Z nami na pot se podajamo na hribe nad Mariborom - na levem bregu Drave: na Sv. Urban, Tojzlov vrh, Žavcarjev vrh, Piramido in Kalvarijo.

Pišemo še o čudovitem botaničnem raju na Črni prsti, o slapovih in soteskah nad Loško Koritnico, potepamo se po tujini - na španskem Nanosu (El Montgó), po Andori in povzpnemo se na Ben Nevis, najvišji vrh Velike Britanije. Spominjamo se Leve smeri, reševanja Johanne (Ivane) Stein in rekordnega vzpona Frančka Kneza na Eiger leta 1982. Kar nekaj pa je tudi doživetij polnih prispevkov z gora in hribov.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, razmišljanje, Planinčkov kotiček (Majev rojstni dan), novice iz vertikale, športnoplezalne novice, pisma bralcev, planinska organizacija, novice, v spomin.

Iz uredništva vam želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku, spletni Planinski trgovini, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.

PDF Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Ledene jame

INTERVJU
Tomo Virk

DOŽIVETJE
Botanični užitki

SLAPOVI
Slapovi nad Loško Koritnico

KOLUMNA
Drugačen alpinizem

RAZMIŠLJANJE
Drugačen alpinizem

RAZMIŠLJANJE
Izpoved neke reke

Z NAMI NA POT
Maribor - na levem bregu Drave

TUJINA
Na španski Nanos

OBLETNICA
Leva smer

TUJINA
Planinarjenje v Andori

DOŽIVETJE
Dvotisočak moje duše

POGOVOR
Marjeta Čič

ZGODOVINA
Reševanje Johanne (Ivane) Stein

DOMAČI KOTIČKI
Moj breg

PLANINČKOV KOTIČEK
Majev rojstni dan

DOŽIVETJE
Ben Nevis

PISMO
Rekordni vzpon

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

PISMA BRALCEV

PLANINSKA ORGANIZACIJA

NOVICE

V SPOMIN



planinska_trgovina_pzs_186x130















   
Tistega leta '20

Dvakrat je zaklenil in potegnil kljuko, da bi se prepričal, ali so vrata zaprta. Ozrl se je v sivo nebo. Veter je pred seboj potiskal kosme meglic. Čas je, da odide v dolino.

»Dober dan. Boste zaprli za letos?«

Ozrl se je. Za njegovim hrbtom je stal planinec. Pokimal je v odgovor. Bilo mu je nelagodno, saj je bil oskrbnik. A kaj naj zdaj? Naj ga spusti v kočo in mu skuha čaj? Če je sitnež, bi mu še očital, da je tu on zaradi njega in ne obratno.

»Ja, saj je že čas,« je dejal planinec, »tudi vi si morate oddahniti. Sezona je bila dolga, mi pa, ki vse leto zahajamo v gore, lahko s seboj nesemo termovko čaja, če je treba.« Očitno ni bil sitnež, zato si je oskrbnik oddahnil.

»Hvala, ker razumete. Letos je bilo naporno in malo miru se mi bo prileglo.« Nekoliko je pomislil in se nasmehnil. »Veste, tole je prav hecno. Vi planinci hodite v gore zato, da najdete mir, jaz in osebje pa smo bili obremenjeni kot še nikoli.«

»Kaj hočemo, saj vidite, kako je. Ljudje so zmedeni in utrujeni od nasilja. Pandemija je vse še poslabšala. Strah se jim je zalezel pod kožo in kam drugam naj se zatečejo, če ne v naravo? Najbolje v gore, kjer je zrak čist in ne zadušljiv kot v mestu.«

Oskrbnik si je ogledoval zgovornega možiclja, ki mu je postajal všeč. Malo je pomislil, nato pogledal na uro in odklenil vrata koče. »Stopiva noter, kjer ni prepiha. Peč sem že pogasil, zato čaja ne bom kuhal. Enega kratkega pa lahko natočim.« Prostor je bil temačen, saj so bila polkna zaprta. Vajena roka je hitro otipala steklenico in dva kozarčka. Natočil jima je in dvignil kozarček. »Malo razkužila bo dobro delo, na zdravje. « Možicelj je odmahnil z roko in iz nahrbtnika izvlekel termovko. »Jaz ne bom, hvala. Skušam trezno razmišljati v teh norih časih.«

Oskrbnik je prikimal in z mize vzel kozarček, ki ga je njegov zadnji sezonski gost zavrnil. »Bolje dvakrat razkužiti kot nobenkrat, menim jaz. Saj človek niti trezen ne ve, kaj je prav in kaj ne. « Pomežiknil je z očmi, solznimi od drugega odmerka žganja. »Veste, še malo prej, ko sem zaklepal vhodna vrata, sem bil prepričan, da se mi mudi v dolino. Zdaj pa, ko ste prišli vi, sem se zavedel, da ni tako. Ljudje si enostavno ne znamo vzeti časa drug za drugega in ne znamo si prisluhniti, ker govorimo mimo. Izgubljamo medsebojno zaupanje. Včasih je bilo drugače ..., vsaj zdi se mi. Poglejte na primer tole našo revščino,« je s kretnjo zarisal polkrog po mračnem prostoru. »Ljudje so postali lakomni na materialne dobrine in predsednik društva je naročil, naj v koči ne puščamo nobenih zalog in opreme. Če bo pozimi vlomljeno, bomo pred naslednjo sezono brez vsega. Kako bomo sprejeli planince, če se to zgodi? Nekaterim žal ni nič več sveto, čeprav je koča nekaj, kar je v dobro vsem ljudem, ne le izbranim.« Pogledal je sogovornika, ki mu je prikimal. Bežno je pomislil na tretji odmerek žganice, a se je premagal. Pomembneje je bilo, da je našel človeka, ki ga je pripravljen poslušati, da si je malce olajšal dušo. Ne pravijo zastonj, da so planinci v osnovi dobri ljudje.

»Veste, jaz vas razumem, « je dejal možicelj. »Tudi meni ni lahko. Saj je res, da imamo novo domovino, a nam očitno ni najbolj všeč. Država nam je bila praktično ukradena, vlada pa se obnaša, kot da nas ni. Le kam to pelje? Menda ne v diktaturo?«

Vstala sta od mize.
»Lepo je bilo pokramljati z vami, « sta si izmenjala vljudnost in stopila proti vratom - ko je možicelj opazil na mizi izvod revije.

»Ne poznate?« se je začudil oskrbnik. »To je revija Planinski vestnik«.

Ponovno je začel izhajati in tako je tudi prav. Planinci morajo imeti svojo revijo. Bog ji nakloni še vsaj naslednjih sto let! Takrat bo gotovo vse drugače, kot je zdaj. Samo kaj, ko naju dveh takrat ne bo več,« sta se zakrohotala oba hkrati in ključavnica v vratih je ponovno škrtnila.

Pogovor, ki ga opisujem, je izmišljen, vendar sloni na dokumentiranih dejstvih. Leta 1920 je minilo sto let, ko je Planinski vestnik po šestih letih premora spet začel izhajati. Vse, kar sta se izmišljeni osebi pogovarjali, drži. Slovenci so po prvi vojni izgubili staro domovino, monarhijo, a v novi kraljevini SHS se niso dobro počutili.

Nekaj let pozneje je kralj Aleksander dejansko razglasil diktaturo. Tistega leta 1920 jim je bila ukradena država, saj je začela veljati rapalska meja, ki jim je vzela tretjino ozemlja. Tudi spomin na pandemijo španske gripe je bil zelo živ, saj je pri nas odnesla veliko življenj. Ljudje so hlepeli po dobrinah, v planinske koče so pozimi skoraj redno vlamljali in jih izropali, zato je SPD društvom priporočalo, naj jeseni inventar odnesejo v dolino. Gore so postale azil miru in nekatere koče so imele v tistih letih prometa kot nikoli prej niti pozneje.

Tudi Planinski vestnik sto let po »drugem rojstvu« še vedno izhaja, a zdaj ni, kot sta domnevala izmišljena sogovornika, skoraj nič drugače.

Dušan Škodič

 


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih