
V oktobru je bilo v gorah nad Chamonixom preplezanih veliko smeri, kar je nakazovalo na dobre razmere. V začetku novembra, tik pred našim odhodom, pa je v hribih zapadel nov sneg. Tako smo morali prilagoditi naše že zastavljene načrte.
V soboto smo se zbrali na parkirišču v Chamonix-u, spakirali nahrbtnike in se z gondolo zapeljali proti Aiguille di Midi-ju. Tako smo lahko preverili koliko snega je zapadlo in izkoristili zadnji vikend operativnih gondol.
V nedeljo smo se v dveh navezah družno odpravili plezat v Pelerins-e, kjer sta nas smeri Rebuffat-Terray in Beyond good and evil pričakali v dobrih razmerah. V smereh so nam delale družbo še druge naveze, vendar smo do vrha stene vztrajali le mi.
Naveza Petek-Habjan, ki se je dan prej odpeljala na zgornjo postajo gondole, je splezala smer Vent du Dragon in se v Beyond good and evil podala v ponedeljek. Glavne težave jima ni predstavljalo plezanje samo, ampak naveza pred njima, ki ni ravno blestela v prijateljsko alpinističnih manirah.
V ponedeljek o vzponih v daljših stenah po sneženju še vedno nismo zasledili nobenih informacij. Po dnevu počitka smo uskladili plane in del ekipe si je za cilj izbral stene nad ledenikom Argentiere. Dostop do koče na ledeniku je začinil močan veter in nov sneg, tako da smo potrebovali precej več časa od predvidenega. Zaradi poznega prihoda in močnega vetra smo naslednji dan namenili počitku in si od daleč ogledali stanje sten. Verti so izgledali najboljše, kar se je potrdilo, saj so bile razmere v ledni smeri Vivagel in kombinirani smeri Late to say I'm sorry odlične. Sestop v temi po Wympher-jevem ozebniku in iskanje prehodov po posneženem ledeniku nas je zaposlil za dobršen del noči.
Naveza Petek-Habjan-Navršnik si je za cilj izbrala steno Velikih Jorassov. Tudi njim je dolg dostop iz doline vzel nekaj moči in so preživeli dodaten dan v zimski sobi koče Leschaux. V petek so zgodaj, v družbi dveh švicarskih alpinistov, zagazili proti Crozovi smeri. Količina novega snega pod steno je bila ogromna, zato so bili po 6-urnem dostopu do stene in dveh preplezanih raztežajih primorani obrniti. Anja je sobotno jutro izkoristila še za vzpon nad srednjo postajo gondole, z Mihaelom pa sva se vrnila po opremo na ledenik Argentiere.
Tabor je bil dobra izkušnja in priprava za samostojne vzpone v dolgih alpskih stenah. Pokazalo se je, da taktika tu igra veliko vlogo. Ni dovolj da pregledamo vse mogoče informacije in slike o smeri, zelo pomembno je tudi preučiti sam dostop do stene in sestop. Seveda bi si želeli kakšen dostop skrajšati z gondolami, vendar so zaradi večjega vloženega truda izkušnje toliko bogatejše. Pristop in motivacija vseh udeležencev pa kažeta na pripravljenost za dobre vzpone v tem področju.

Opravljeni vzponi