četrtek, 18. april 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

sobota, 19. februar 2022, ob 8. uri, ogledov: 822

Planinski vestnik | Gore in plezanje tudi za invalide

Planinska kultura | 
Odbor za založništvo in informiranje | Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Tema februarske številke Planinskega vestnika je paragorništvo - s pogledom v zgodovino, ko so invalidi stali na strehi sveta in številnih drugih vrhovih, preplezali zahtevne stene; pa kako je bilo pri nas in kako je zdaj. V okviru Planinske zveze Slovenije imamo namreč odbor In Planinec, ki vključuje aktivnosti v hribih z invalidnimi osebami, gluhimi, s slepimi in slabovidnimi ..., prav tako pa imamo slovensko paraplezalno reprezentanco, ki na športnoplezalnih tekmovanjih dosega najžlahtnejše medalje.

Pogovarjali smo se z alpinistom, gorskim vodnikom in direktorjem Plezalnega centra Ljubljana Matjažem Jeranom, ki pravi, da ga predanost plezanju enostavno osrečuje.

Spregovorili smo tudi o varnejšem obiskovanju gora v zimskih razmerah s Klemnom Volontarjem, alpinistom, mednarodnim planinskim vodnikom UIMLA, gorskim reševalcem in predsednikom Združenja planinskih vodnikov Slovenije, ki je opozoril, da je najpomembnejše v gorah: zmernost, postopnost in neprecenjevanje sebe, svojih sposobnosti in razmer.

Pišemo o doživetjih na štiridnevnem prečenju Kamniško-Savinjskih Alp, pa o trekingu pod Kangčendzengo, o potepu z vnuki po Lovrencu, Lidija Honzak nadaljuje z zanimivimi zgodbami, pišemo o varstvu Alp, naravovarstvenem posvetu in zimskem cvetenju, Dušan nas nasmeji z zabavno zgodbo, a že naslednji članek nas prizemlji z zgodbo o gorskem reševanju ponoči pod Kamniškim sedlom.

Sledijo stalne rubrike: kolumna - tokrat o Triglavu in prometu ter o varnejši hoji pozimi, planinčkov kotiček s Pravljičarijo ob polni luni, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, film in v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Naročniki ga lahko najdete v svojih nabiralnikih, ostali pa v spletni Planinski trgovini, najbližji bolje založeni trgovini ali trafiki.

PDF Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Paragorništvo

DRUGAČNE POTI
Topli namigi za hladnejše dni

INTERVJU
Matjaž Jeran

KOLUMNA
Triglav: promet, tretji apokaliptični jezdec

DOŽIVETJE
Naša četica koraka ... na Lovrenc

Z NAMI NA POT
V senci vladarja Visokih Tur

PLANINČKOV KOTIČEK
Ob polni luni

VARNEJE V GORE
Pohodništvo ni gorništvo

KOLUMNA
Eh, za fuzbal se pa tko' rab' sam' žoga

PO PLANINSKIH POTEH
Štiridnevno potovanje

ZGODOVINA
Varstvo Alp

SPOMINI
Bejbe

HUMOR
Eno pivo, prosim

GORSKO REŠEVANJE
Kolesarska zgodba

VARSTVO NARAVE
Zimsko cvetenje

DOŽIVETJE
Pet zakladnic velikega snega

VARSTVO NARAVE
Narava kliče na pomoč

JUBILEJ
Iztok Belehar


NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

FILM

V SPOMIN

planinska_trgovina_pzs_186x130
   
 Sem tega res sposoben?

Januarski konec tedna, ko je v enem samem vikendu v gorah umrlo kar šest ljudi, bo šel v tragično statistiko. Taki dogodki vsem tistim, ki sledimo dogajanju v gorah, nedvomno ostanejo v spominu. V reševalskih vrstah je še kako svež lanski konec tedna v februarju, ko je umrlo pet gornikov, da ne omenjam starejših tragedij: Turske gore leta 1997 (5 mrtvih), plazu leta 1977 na Zelenici (6 mrtvih), plazu pod Storžičem leta 1937 (9 mrtvih), pa še bi se našli podobni primeri. V lanski novembrski številki Vestnika je France Malešič opisal tri najhujše alpinistične nesreče v letih 1942, 1950 in 1952.

Če je le za en primer januarske smrti vzrok bolezen, lahko za vseh ostalih pet štejemo zdrs in padec. Gorske nesreče so vsekakor posledica razmer v gorah. Mediji ta konec tedna v začetku februarja, ko pišem uvodnik, poročajo o kar desetih smrtnih primerih v plazu v Avstriji. Že če le pokukamo čez mejo, je na severni strani Karavank precej več snega, kot ga je pri nas, kjer je bila zadnja obilnejša pošiljka že lanskega oktobra. Torej povsem drugače. Za severno mejo plazovito, pri nas trdo in ledeno. Zima ima pač svoje specifiko, ki jo spoznamo šele po določenem času, preživetem v gorah, in po temeljitem sledenju zimskih razmer ter podatkov - od temperatur in padavin do vetra in drugih.

Statistika gorskih nesreč zadnjega desetletja kaže nenehno rast; če jih je bilo leta 2013 še 392, jih je bilo leta 2021 že 625. V gorah je vedno več ljudi, ne le poleti, tudi pozimi. Tako je, kot pravi Jani Bele, včasih so bili pozimi v gorah le alpinisti, danes ni več tako. Planinska zveza in Gorska reševalna zveza se neprestano trudita za ozaveščanje obiskovalcev gorskega sveta, za kar jim gre vsa zahvala. Tudi pri naši reviji poskušamo z vrsto izobraževalnih vsebin prispevati k boljšemu poznavanju gora. Ravno ta nesrečni januarski vikend je bil vzrok, da smo na pogovor povabili gorskega reševalca Klemna Volontarja (glej prispevek na strani 46), ki je podal nekaj izkušenj iz svojega dolgoletnega gorskega udejstvovanja ter gorskega vodnika Miha Habjana. Predlagam tudi branje prispevka gorskega vodnika Mitje Šorna, ki smo ga poobjavili tudi na spletni strani www.pzs.si.

A nesreče se še kar dogajajo. Sprašujem se, koliko teh reči, ki jih vsi skupaj objavljamo, sploh pride do ljudi, ki hodijo v gore. Kje vsi ti obiskovalci dobijo informacije, kam na pot, kakšne so razmere, kakšno bo vreme ... Bojim se, da mnogo tega dobijo na družbenih omrežjih. Vendar so pogosto te informacije tudi pristranske, zavajajoče in s tem neobjektivne. Strinjam se s Klemnom, da so družbena omrežja prinesla vrsto koristnih reči, po drugi strani pa naredijo tudi veliko škode, saj bralci objave upoštevajo kot objektivne, čeprav v resnici niso. Poleg tega nehote in po nepotrebnem v nas spodbujajo tekmovalnost, ki je Slovencem tako ljuba, in tako se lahko kaj kmalu znajdemo v okoliščinah, ki jim nismo dorasli. Res je, kot pravi Klemen, derezice niso DEREZE, pač pa so le navadne verigice. Sam jih uporabljam na Veliki planini pri reševanju na pomrznjenih poteh, nikoli pa ne za severno stran Raduhe, kjer hodiš po trdih kložah in kjer so tisti z verigicami nevarno zdrsavali, kakor sem videl nedavni vikend.

Mislim, da veliko več od tega, kar pač počnemo, ne moremo narediti: stalno ponavljati in opozarjati na razmere, na to, kako se pripraviti, kako se obnašati v gorah ... Konec koncev je odločitev o tem, kam se bo kdo podal, s kom, s kakšno opremo ..., vedno v rokah vsakega posameznika. Predlagam vam, če ste kdaj v dilemi, da se umaknete iz »trušča«, ki ga ustvarjajo Facebook in podobne strani, ter sami sebe v samoti iskreno vprašate: Ali sem te ture res sposoben? Je to res moj cilj? S to opremo, ki jo imam? S tem znanjem? Morda pa vaš notranji glas ne bo tako prepričan, kot je vaš razum. Veljalo bi ga večkrat poslušati. Notranji glas mislim.

Vladimir Habjan

 


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih