torek, 5. julij 2022
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Zaradi prenove spletnih strani PZS je forum z 21. junijem 2022 prenehal z delovanjem. Forum Komisije za turno kolesarstvo PZS je dosegljiv na naslovu ktk.pzs.si.

NOVICE  

sreda, 9. marec 2022, ob 15.15 uri, ogledov: 1256

Dušan Kukovec, prejemnik priznanja PZS za življenjsko delo v alpinizmu 2022

Alpinizem | 
Komisija za alpinizem | 
Društvo Šaleški alpinistični odsek | 
Objavil(a): Manca Ogrin
24. marca 2022 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesna podelitev priznanj za vrhunske dosežke v alpinizmu. Letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu je alpinist, gorski reševalec, morjeplovec in svetovni popotnik Dušan Kukovec (roj. leta 1928), ki je z Janezom Resnikom že leta 1969 kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju. Starosta Šaleškega alpinističnega odseka (ŠAO) in GRZS - Postaje Celje je tudi eden najstarejših alpinistov in gorskih reševalcev pri nas.
Alpinist, gorski reševalec, morjeplovec in svetovni popotnik Dušan Kukovec je starosta Šaleškega alpinističnega odseka (ŠAO) in GRZS - Postaje Celje ter tudi eden najstarejših alpinistov in gorskih reševalcev pri nas.

V gore je Dušan začel zahajati že leta 1956 in seveda je s plezanjem kmalu prišlo tudi reševanje. Včasih je bilo kar normalno in samoumevno, da si bil s sprejetjem med alpiniste povabljen in sprejet tudi med gorske reševalce. Z alpinizmom je bilo zelo povezano tudi prijateljstvo oziroma tovarištvo. In kdo te bo reševal, če si zabredel v težave v tem nekoristnem in večini ljudi tudi nepoznanem svetu? Reševali so oziroma smo predvsem drug drugega, torej prijatelj prijatelja.

dusan_kukovec_foto_ivo_avbersek_hans
Dušan Kukovec, prejemnik priznanja PZS za življenjsko delo v alpinizmu 2022 (foto Ivan Hans Avberšek)

Še dobro se spomnim, ko sva leta 1973 s pokojnim Francijem Verkom - Verčem preplezala znamenito, 1800 metrov visoko severno steno Eigerja, ki je bila takrat še vedno skrivnostna, zelo nevarna, nepredvidljiva in izredno zahtevna za reševanje. Seveda si se moral za reševanje v Švici najprej posebej zavarovati. Tako zavarovanje je bilo pa zelo drago oziroma predrago. Midva se takrat za plezanje v Eigerju niti nisva mogla posebej zavarovati, so nama pa v Grindelwaldu pod Eigerjem najprej dali vedeti, da plezanja v Eigerju res ne zavarujejo posebej. S tem se nisva posebej obremenjevala, ker nama je Dušan že ob odhodu povedal, da bi naju, če bi bilo to potrebno, že po enem dnevu prišli reševat prijatelji iz domovine. Čeprav sem se še kako zavedal, da bi bila to misija nemogoče, naju je to med sedemdnevnim plezanjem še kako grelo.

Ker je Dušan z Janezom Resnikom že leta 1969 kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju, je seveda nekaj o tej zloglasni steni prav gotovo vedel. Tako so ta dejstva nekako prekrila vse prejšnje tragedije, ki so se dogajale v severni steni Eigerja.

Dušan je bil vse svoje aktivno obdobje vsestransko povezan z gorami - kot alpinist in gorski reševalec. Bil je tudi eden od ustanoviteljev in dolgoletni načelnik Šaleškega alpinističnega odseka (ŠAO), ki uspešno deluje že več kot 60 let. ŠAO ima sicer sedež v Velenju, a združuje alpiniste in športne plezalce iz vse Šaleške doline, člani pa prihajajo tudi iz drugih krajev.

dusan_kukovec_foto_oasebni_arhiv
Fotografija levo: Dušan Kukovec (spredaj) in Janez Resnik, prvi bivak med plezanjem prve takrat jugoslovanske ponovitve klasične smeri v severni steni Eigerja, ki sta jo v 26 urah preplezala med 23. in 24. julijem 1969. // Fotografija desno: Med zimskim prečenjem Kamniško-Savinjskih Alp, ki je v tistih časih veljalo za pravi podvig, ki ga je Dušan opravil s soplezalcem Vančem Potrčem. (foto osebni arhiv)

Že leta 1970 je Dušan organiziral meddruštveno alpinistično odpravo in nas peljal plezat v norveške gore. Troltind in Romsdalshorn sta bila za takratne razmere resnično dva tisoč metrov visoka granitna kolosa.

Doma pa smo seveda bili z Dušanom povsod, kjer so iz normalnega sveta kvišku silile gore, teh pa je za eno življenje itak veliko preveč. Skupaj smo plezali in reševali, ko je bilo to potrebno. Tako ostajajo nepozabni prvomajski obiski Paklenice na Velebitu in s tem povezana tudi prva reševanja v gorah.

Seveda ne gre brez Dolomitov in Centralnih Alp, kamor smo začeli zahajati najprej na motorju, tako da so bile že same poti posebne, zanimive zgodbe in prave male odprave. Dušana so ta iskanja drugih gora vodila še na Kavkaz, v Pamir in do novozelandskih Alp. Preizkusil se je tudi s kajakom v vodah Evfrata in Tigrisa ter po južnoameriškem Orinoku, kot svetovni popotnik pa seveda ni mogel brez obiska bangkoških templjev in masažnic.

Pa Dušanov Križevnik nad Robanovim kotom v Savinjskih Alpah, ki je bil naš skriti kotiček in zaklad z votlinico, kjer smo načrtovali visoke poti, ki so se zaključevale nekje pri prvih zvezdah. Tudi stražarnice na Okrešlju, ki jo člani ŠAO uporabljamo poleti in pozimi, že več kot 40 let in je zdaj tudi v naši lasti, brez Dušana ne bi imeli.

Takrat seveda nismo veliko razmišljali o tem, da se lahko na teh skupnih poteh, ki smo jih imeli tako radi, zgodi tudi kaj tragičnega. Gore, ki jih imamo še vedno tako zelo radi, so nas tudi razredčile, pri čemer so izdatno pomagala tudi leta in razne bolezni.

dusan_kukovec_sao_foto_ivo_avbersek_hans
Dušan Kukovec, starosta Šaleškega alpinističnega odseka (ŠAO) in GRZS - Postaje Celje (foto Ivan Hans Avberšek)

Smo pa ŠAO-jevci v Rdeči dvorani v Velenju že leta 1991 zgradili tudi eno od prvih umetnih plezalnih sten v Sloveniji, ki deluje še danes, ko je športno plezanje postalo ena od novih športnih disciplin olimpijskih iger. Tako se lahko pohvalimo, da imamo v ŠAO poleg alpinistov, gorskih reševalcev, gorskih kolesarjev in turnih smučarjev tudi vrhunske športne plezalce.

Od najvišjih vrhov Himalaje do lanskih olimpijskih iger v Tokiu smo zraven tudi člani Šaleškega alpinističnega odseka, ki ga je pred šestdesetimi leti pomagal ustanoviti naš starosta Dušan Kukovec, ki je bil potem tudi njegov dolgoletni načelnik.

Tako smo še kako prepričani, da gre priznanje za življenjsko delo v alpinizmu, ki ga tokrat prejme naš Dušan Kukovec, spet v prave roke, zato smo tudi v ŠAO na našega Duškota zelo ponosni.

Ivč Kotnik

Vabljeni na alpinistično-plezalni večer,

slovesno podelitev priznanja Dušanu Kukovcu za življenjsko delo v alpinizmu ter priznanj najuspešnejšim v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju v letu 2021,

ki bo 24. marca 2022 ob 18.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, na sejmu Alpe-Adria.

Prireditev bo obogatena z alpinističnimi in plezalnimi kratkimi filmi,
pred njo, ob 17.00, pa bo predavanje alpinista Andreja Grmovška. >>> več

Dušan Kukovec, 90-letnik, je navdušen nad naravo od morja do gora: Doživel sem več, kot sem kdaj sanjal (Prvi program Radia Slovenija)
Legende slovenskega alpinizma: V nekaj dneh je zaslužil za 10 katrc (Slovenske novice)

Fotogalerija

Robanov Joža in Dušan Kukovec pred Robanovo domačijo, kjer sta Dušan in Vanč Potrč v kovačnici izdelovala kline, s pomočjo katerih sta leta 1971 v takrat “nepreplezljivem” delu stene Križevnika splezala prvenstveno Janezovo smer v spomin na Janeza Resnika

  osebni arhiv1 / 9

Dušan Kukovec med plezanjem v ledu

  osebni arhiv2 / 9

Po prvenstvenem vzponu zgornjega dela Spominske smeri Iva Reye (Zmaj) v Ojstrici, z leve proti desni: Dušan Kukovec, Drago Zagorc, Dodi Pušnik. Zelo težko smer so posvetili Ivu Reyi, soplezalcu in dobremu Dušanovemu prijatelju, ki je umrl v plazu.

  osebni arhiv3 / 9

Med zimskim prečenjem Kamniško-Savinjskih Alp, ki je v tistih časih veljalo za pravi podvig, ki ga je Dušan opravil s soplezalcem Vančem Potrčem.

  osebni arhiv4 / 9

Ivo Reya, Ciril Debeljak - Cic in Dušan Kukovec so bili v šestdestih vrhunski plezalci.

  osebni arhiv5 / 9

Dušan Kukovec (spredaj) in Janez Resnik, prvi bivak med plezanjem prve takrat jugoslovanske ponovitve klasične smeri v severni steni Eigerja, ki sta jo v 26 urah preplezala med 23. in 24. julijem 1969.

  osebni arhiv6 / 9

Starosta Šaleškega alpinističnega odseka (ŠAO) in GRZS - Postaje Celje je tudi eden najstarejših alpinistov in gorskih reševalcev pri nas.

  Ivan Hans Avberšek7 / 9

Dušan Kukovec, prejemnik priznanja PZS za življenjsko delo v alpinizmu 2022

  Ivan Hans Avberšek8 / 9

Dušan Kukovec, prejemnik priznanja PZS za življenjsko delo v alpinizmu 2022

  Ivan Hans Avberšek9 / 9

 

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2022
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih