torek, 4. oktober 2022
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Zaradi prenove spletnih strani PZS je forum z 21. junijem 2022 prenehal z delovanjem. Forum Komisije za turno kolesarstvo PZS je dosegljiv na naslovu ktk.pzs.si.

NOVICE  

sreda, 13. april 2022, ob 12. uri, ogledov: 1465

Juliana Bike - okoli Julijskih Alp s kolesom | finalistka nagrade Jakob za inovativnost v turizmu

Turno kolesarstvo | 
Komisija za turno kolesarstvo | 
Objavil(a): Manca Ogrin
Med letošnjimi finalisti za mednarodno nagrado Jakob za inovativnost, kakovost in odličnost v turizmu je bila tudi daljinska krožna turnokolesarska pot Juliana Bike, ki poteka po delu Slovenske turnokolesarske poti in na 290 kilometrih označenih poti ponudi 8.500 višinskih metrov. Juliana Bike je nastala v sodelovanju Skupnosti Julijskih Alp in Planinske zveze Slovenije. Več v pogovoru z načelnikom Komisije za turno kolesarstvo PZS Atilo Armentanom, ki ga je za revijo Oddih pripravila novinarka Vesna Levičnik.
Za kolesarja je dojemanje narave in okolice precej drugačno od pohodnikove, kljub temu pa si krožna turnokolesarska pot po Julijskih Alpah - Juliana Bike deli podobne razglede in poglede na življenje v Julijcih, kot so jih deležni pohodniki na poti Juliana Trail. Označena turnokolesarska pot Juliana Bike vodi po lokalnih cestah, kolesarskih stezah, gozdnih poteh ali kolovozih in zaradi občutljivih naravnih habitatov terja precejšnje spoštovanje narave, rastlin, živali in navsezadnje lastnine domačinov, ki trajnostno sobivajo z vsemi naravnimi deležniki okolja v Triglavskem narodnem parku. Skupna dolžina poti z 8500 višinskimi metri razlike je dolga 290 kilometrov in razdeljena na sedem etap s povprečno dolžino 40 km.

Kot je v pogovoru povedal Atila Armentano, načelnik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije, sta se PZS in skupnost Julijske Alpe že pred časom dogovorili, da skupaj prevzameta odgovornost za soupravljanje in vzdrževanje kolesarske poti Juliana Bike kot začetek razvoja kolesarskega turizma v Julijskih Alpah. Nenazadnje gre za turnokolesarsko pot, ki je bila letos finalistka nagrade Jakob, mednarodne nagrade za inovativnost, kakovost in odličnost v turizmu, ki jo podeljujejo na sejmu Alpe-Adria. 

juliana_bike_foto_martin_solar
Juliana Bike - z gorskim kolesom okoli Julijskih Alp po delu Slovenske turnokolesarske poti (foto Martin Šolar)

Lahko govorimo o porastu števila kolesarjev na planinskih poteh?
Vedno več je planincev, ki se podajajo v hribe s kolesi. Ta trend zadnja leta močno narašča. V resnici je bilo povpraševanje po gorskih kolesih v zadnjih dveh letih večje, kot je trenutna ponudba.

Kakšno vlogo je pri razvoju turnega kolesarjenja naredila PZS?

Pri PZS od nekdaj spremljamo in se aktivno vključujemo v razvoj aktivnosti, ki so povezane s planinstvom. Že leta 2007 je bila v okviru PZS ustanovljena Komisija za turno kolesarstvo. K razvoju dejavnosti smo s svojim delom prispevali pri urejanju planinskih poti, primernih za turno kolesarstvo, usposabljanju turnokolesarskih vodnikov in prek njihovega delovanja v društvih in tudi poklicno kot vodnikov za domače in tuje turistične agencije k pravilnemu turnemu kolesarstvu. Ko se je pred leti v Sloveniji začelo tržiti produkte dejavnosti na prostem, smo bili v primerjavi s sosednjimi bolj razvitimi državami, kot sta Italija in Avstrija, v precejšnem zaostanku. Ker se prej s tem nihče ni sistematično ukvarjal, temveč so ponudniki ponujali le izlete, brez ustrezno urejene infrastrukture, je bila storitev temu primerno na nižji ravni in velikokrat v škodo lokalne skupnosti. Na omejenih območjih so posamezniki sicer poskušali razvijati dejavnost z organizacijo in ponujanjem izletov, označevanjem ter urejanjem stez, vendar je bil zaradi razmeroma zapletene zakonodaje ta razvoj prepuščen stihiji. Če se turistični cilj želi ukvarjati s turizmom dejavnosti na prostem in hoče biti drugačen, tržno zanimiv, ter privabiti določene goste, mora najprej imeti vzpostavljeno potrebno infrastrukturo.

Kako močno vlogo je odigrala Skupnost Julijskih Alp?
Na Gorenjskem in severnem Primorskem že nekaj časa zelo dobro deluje Skupnost Julijskih Alp, ki povezuje trinajst občin, od Goriških Brd do Radovljice, Kranjske Gore in vseh vmes. Dejansko je to velika skupnost lokalnih turističnih organizacij, ki je že pred leti prepoznala prednost Slovenije kot zelenega cilja in s tem zanimivega za aktivni turizem. Z namenom oblikovanja primerne infrastrukture za razvoj zelenega aktivnega turizma so predstavniki skupnosti vzpostavili kontakt s PZS in zelo hitro smo se dogovorili za konkretno sodelovanje. Na pobudo Skupnosti JA je bila najprej vzpostavljena pohodniška pot Juliana Trail, takoj za njo smo se skupaj lotili določitve in označitve trase Juliana Bike, poti, namenjene turnim kolesarjem, ki obkroži Julijske Alpe. Pri tem moram omeniti, da je Juliana Bike del Slovenske turnokolesarske poti (STKP), ki je bila uradno odprta 2016. PZS je s SJA združila sile za ureditev dela STKP, ki vodi skozi JA, v samostojno krožno pot in njeno nadgradnjo v privlačen turistični produkt.

Torej je Juliana Bike del Slovenske turnokolesarske poti?
Da. Ideja o vzpostavitvi poti za turne kolesarje je bila prisotna že, ko se je urejalo pohodniško pot Juliana Trail. Prvi pogovori v tej smeri so stekli približno pred štirimi leti, ko je bil načelnik KTK PZS še Jože Rovan, ki velja za avtorja Slovenske turnokolesarske poti (STKP). Osnovna ideja je bila, da se tisti del STKP, ki pelje po območju Julijskih Alp, uredi v smislu, da jo turistični ponudniki lahko tudi tržijo. Za osnovo smo vzeli severozahodni odsek STKP, Rovan pa je našel primerno in izjemno privlačno povezavo iz Cerkljanskega v Baško grapo, da se je omenjeni odsek STKP povezal v obroč. Gre za izjemen začetek ponudbe turnokolesarskega turizma (v tujini ga imenujejo tudi daljinsko gorsko kolesarstvo), saj smo začeli razvijati omrežje na temelju danes slabih 300 km dolge trase okoli Julijskih Alp. Trenutno poteka nadgradnja Juliane Bike v omrežje turnokolesarskih poti na območju Skupnosti Julijskih Alp, ki bo celotno dolgo skoraj 1000 km.

juliana_bike_zemljevid

Juliana Bike še vedno ostaja del Slovenske turnokolesarske poti?
Juliana Bike je v 90 odstotkih Slovenska turnokolesarska pot, le odsek od Vrha Ravni prek Podbrda do Petrovega Brda je bil dodatno strasiran. Kar je pomembno, Juliana Bike s prilagoditvijo za turistične ponudnike ne izgublja planinskega značaja, saj so v njeno vzdrževanje aktivno vključeni tudi lokalna planinska društva in markacisti.

Kako pa so poti dejansko označene?
S svetlo modrimi smernimi tablami, pri čemer sta dve vrsti označb. Usmerjevalne table, ki vsebujejo podatke o smeri in razdalji do naslednjega cilja, in manjše puščice, ki kažejo pravilno smer v križiščih ali pri odcepih. Pri označevanju smo uporabili tudi turnokolesarsko markacijo, ki je znotraj bela, okoli svetlomodra. V primeru, ko Juliana Bike poteka po markirani planinski poti, je pot označena z belo rdečo Knafelčevo markacijo - rdeči krog z belo obrobo, pod njo pa je dodana modra črta. Moramo se zavedati, da je Juliana Bike v osnovi planinska pot, vedno bolj pa se uveljavlja stališče, da se označitve poti prenašajo v digitalno obliko.

Je pot Juliana Bike tudi podprta z digitalnimi platformami?

Opis celotne trase Juliana Bike s podrobnostmi je dosegljiv na platformi Outdooractive ter na platformah maPZS in PlanGIS Planinske zveze Slovenije, ki delujeta tako na osebnih računalnikih kot na pametnih telefonih. Vendar tako kot pohodnike tudi turne kolesarje ozaveščamo, da je treba s seboj vedno imeti tudi planinski zemljevid območja, kamor se odpravljamo. Potovanje z digitalnimi pripomočki se je zelo spremenilo, vendar moramo zdaj upoštevati še druge okoliščine, kot so slab signal (ovira pri nalaganju zemljevidov) ali večja poraba baterije (priporočljiv je rezervni vir električne energije).

Ker je na planinskih poteh vedno več turnih kolesarjev z električnimi kolesi, kako je poskrbljeno za polnjenje kolesarske baterije?
Prav ureditev polnilnih mest na predvidenih postankih je naslednji izziv, ki smo se ga lotili. Trenutno še iščemo primerne ponudnike polnilnic in oskrbnikov teh postaj, da bodo imeli turni kolesarji možnost polniti baterije na kolesih. Načeloma se lahko e-kolo, če ima kolesar s seboj polnilnik, polni v planinskih kočah, vendar se zaradi sezonskega režima odpiranja na to ne moremo vedno zanesti, zato je rezervni načrt tudi gostinska ponudba na trasi. V nadaljevanju razvijamo idejo o podelitvi certifikatov turnim kolesarjem prijazne koče.

Kako pa je s ponudbo turnokolesarskih vodnikov?
Komisija za turno kolesarstvo pod okriljem Planinske zveze Slovenije kot panožne zveze pripravlja tečaje za turnokolesarske vodnike. Doslej smo usposobili nekaj manj kot tristo turnokolesarskih vodnikov. Ti delujejo predvsem v okviru lokalnih planinskih društev, njihova vloga pa je vodenje turnokolesarskih izletov in informiranje udeležencev o pravilnem turnem kolesarstvu. Veliko jih dela tudi kot profesionalni vodniki za tuje in domače turistične agencije, za katere oblikujejo in vodijo enodnevne ali večdnevne turnokolesarske izlete.

Opis poti Juliana Bike
Za povprečnega turnega kolesarjenja z gorskim kolesom je načrtovanih sedem etap, ki pa jih je sogovornik Atila Armentano z električnim kolesom prevozil v treh dneh. Pot je opisal z naslednjimi besedami: "Turo sem začel na odcepu za Streseno dolino v Radovni. Nadaljeval sem do Kovinarske koče v Krmi, nato proti Mojstrani po označeni trasi STKP mimo Pocarjeve domačije. V Mojstrani sem zavil proti Vratom, kjer sem si za trenutek oddahnil pred Aljaževim domom. Spust skozi Vrata do Mojstrane je bil zaradi avtomobilskega prometa pazljiv. V Mojstrani sem žigosal knjižico v Planinskem muzeju. Pot vodi do ulice Jakoba Aljaža, nato na Delavski ulici desno mimo gaja do mostu prek Save Dolinke. Do Kranjske Gore je pot po kolesarski stezi nedvoumna. Ob prihodu v Kranjsko Goro trasa predvideva obisk TIC. Po Vršiški cesti sem odpeljal do odcepa za Krnico. Na zadnjem odseku prek prodišča Pišnice do planine v Klinu (odcep desno proti vršiški cesti) je treba mestoma sestopiti. Pred vzponom na Vršič se lahko oddahnemo v Mihovem domu. Čaka nas vzpon po cesti do Tonkine koče, kjer sem zavil na staro vršiško cesto. Vzpon po njej do Poštarskega doma, nato spust mimo Tičarjevega doma po vršiškem klancu navzdol v Trento do Koče pri izviru Soče. Spust do centra TNP v Trenti ter naprej proti Koritom Soče in kampa v Koritih Soče do Klina. Čaka nas vzpon do Doma Klementa Juga v Lepeni. Spust nazaj na cesto, pri mostu Kršovec levo prek mostu. Do mostu v Čezsoči v kampu Prijon. Predviden postanek v Bovcu, kjer sem prenočil. Zjutraj se sprva spuščamo po levem bregu Soče, se vzpnemo v Drežnico in skozi vas Krn do koče na planini Kuhinja. Spustimo se čez planine nad Kobaridom, prek Zatolminskih planin in mimo cerkvice Javorca do Tolmina. Na sotočju Soče in Tolminke gremo čez mostiček na levi breg Soče in nadaljujemo do Mosta na Soči. Od tod naprej do Idrije ob Bači, kjer začnemo vzpon na Šentviško planoto. Skozi Ponikve in preko Črvovega vrha prikolesarimo do kmetije Flander v Zakojci, kjer planiramo počitek, hrano in prenočišče. Od tod se vzpnemo pod Porezen do planine Otavnik. Približno dva kilometra dolga stara mulatjera zaradi konkretnega naklona vzame nekaj sape. Sledi spust v Baško grapo vse do Podbrda. V skrinjici nasproti TIC je točka, kjer se oglasimo, da preden ponovno zapeljemo na traso STKP, dobimo žig. Po atraktivni stari cesti vodi pot na Petrovo Brdo. Tam je koča, kjer se spočijemo, da lahko nadaljujemo osem kilometrov dolg vzpon na Sorico. S Soriške planine se spustimo po asfaltni cesti proti bohinjski dolini. Po dveh kilometrih zavijemo levo na gozdno cesto proti Orožnovi koči, toda po 2,6 kilometra zavijemo desno. Po označeni gozdni cesti se vrnemo na asfaltno cesto. Mimo Nemškega Rovta nadaljujemo v Bohinjsko Bistrico ter po kolesarski stezi v Ribčev laz. Po zasluženem predahu nadaljujemo mimo Stare Fužine do Srednje vasi, kjer se začne zadnji, peti težji vzpon na trasi na Uskovnico (Vršič, planina Kuhinja, Šentviška planota, Soriška planina, Uskovnica). Mimo planine Zajamniki vodi pot po gozdnih cestah Pokljuke prek Goreljka in planine Zajavornik pod Klekom v Streseno dolino v Radovno, kjer zaključimo krog."

Vesna Levičnik

Vir: revija Oddih, priloga Dnevnika (izšla 21. marca 2022)

-------------------------
Povezana novica: 
Nova 290-kilometrska krožna kolesarska pot okoli Julijskih Alp


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2022
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih