petek, 9. december 2022
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Zaradi prenove spletnih strani PZS je forum z 21. junijem 2022 prenehal z delovanjem. Forum Komisije za turno kolesarstvo PZS je dosegljiv na naslovu ktk.pzs.si.

NOVICE  

nedelja, 20. november 2022, ob 16.15 uri, ogledov: 198

Planinski vestnik | Vse o ferateh in pripravi na zimo v gorah

Planinska kultura | 
Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Novembra se Planinski vestnik v temi meseca podaja na ferate. Pišem o tem, kaj so ferate, katera je bila prva pri nas, katera zadnja do zdaj in katera je najzahtevnejša; na katere vse se lahko podate v Sloveniji, kakšno opremo potrebujete in kako se gibati na feratah.


Tokratni intervju je s Tonetom Golnarjem, ki je avtor plezalnih vodnikov po Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah, pred dvajsetimi leti pa je izšel tudi njegov priročnik za turne smučarje. Golnar je alpinist, ki je preplezal številne težke smeri, se povzpel na šest- in sedemtisočake v Andih in Himalaji, bil je tudi vodja več odprav. Je aktiven inštruktor planinskih vodnikov. Čeprav je dopolnil šestdeset let in je huda bolezen že dolga leta njegov sopotnik, še vedno hodi v gore in pleza.

V sredici Z nami na pot vas vabimo na ljubljansko Himalajo, in sicer na Molnik, 582 m, in Pugled, 615 m, Kržarejo, 707 m, Vodice, 605 m, in na Janški hrib, 794 m. Ja, Ljubljana z okolico ponuja pester nabor poti in različnih vrhov.

Prihaja zima, ko gorski svet postane še lepši - a zimske razmere zahtevajo dobro pripravljenega in razmeram ustrezno opremljenega gornika. Tako tokrat objavljamo, na kaj vse velja pomisliti pred zimsko turo. Potepamo se še po Karnijskih Alpah, Ognjeni gori, pa med Sabotinom in Kanalom, pišemo o prenovljenem sistemu izobraževanja vodnikov PZS, o gradnji in markiranju poti Kranjske sekcije ob prelomu iz 19. v 20. stoletje, o zadloški zanimivosti, pa o 50-letnici prve slovenske alpinistične odprave v Afriko na območje Mawanzije in Kilimandžara. Lidija Honzak z nami deli osmo nadaljevanje alpinističnih spominov, objavljamo zmagovalne fotografije fotonatečaja #LjubimGore 2022 in praznujemo obletnice društev, sekcij in Bivaka v Kočni.

Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček (o Slepku in gobi), narava, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, v spomin.

Naročniki Planinski vestnik že najdete v svojih nabiralnikih, ostali pa v spletni Planinski trgovini, najbližji bolje založeni trgovini ali trafiki.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

PDF Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Ferate

KARNIJSKE ALPE
Pravljica nad Sappado

VARNEJE V GORE
Priprave na zimo

INTERVJU
Tone Golnar

Z NAMI NA POT
Ljubljanska Himalaja

PLANINČKOV KOTIČEK
Slepko in goba

POTI
Tihe priče zgodovine

PLANINSKA ORGANIZACIJA
Vodništvo v koraku s časom

SPOMINI
Fapca

ZGODOVINA PLANINSTVA
Gradnja in markiranje poti Kranjske sekcije

IZLET
Zadloška zanimivost

FOTONATEČAJ
Zmagovalci fotonatečaja #LjubimGore 2022

OBLETNICA
Kibo - Mawenzi 1971

ALPINIZEM
60 let AO PD TAM Maribor

NARAVA
Moreča spoznanja

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

V SPOMIN


planinska_trgovina_pzs_186x130












 
 
 Ferate danes in jutri

Nekje v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja mi je prišla v roke planinska knjiga velikega formata, zelo prijetnega videza in z bogato vsebino. Naslov je bil Klettersteige - Dolomiten, Mendelkamm, Gardaseeberge, Brenta, izšla je pri založbi BLV iz Münchna, avtor pa je bil Sepp Schnürer. Pozneje sta izšli še dve izdaji knjige v italijanščini, nato pa je avtor žal umrl, sicer bi jih verjetno izdal še veliko.

Šele nekoliko za Schnürerjem je svoje vodnike zavarovanih plezalnih poti ali ferat začel objavljati Eugen E. Hüsler, ki je v teku let svojo knjižno produkcijo pri založbi Bruckmann iz Münchna tako močno razširil, da so ga poimenovali kar ''papež ferat''. Za vzor je imel Hüsler vsekakor Schnürerja, vendar ga v kakovosti pisanja vodnikov nikdar ni dosegel. Pozneje so ferate, sprva predvsem v Dolomitih, nato pa še po drugih predelih Alp, tudi pri nas, opisovali številni tuji avtorji, ki jih tu ni smiselno naštevati. V novejšem času pa je verjetno postal ''papež ferat'' Axel Jentzsch-Rabl s sodelavci, ki sistematično opisujejo ferate po alpskih državah, knjige so že pravi leksikoni z obilico potrebnih podatkov, natančnimi skicami, fotografije pa so zaradi obsega zastavljenega dela manjšega formata in tako manj impresivne. Jentzsch-Rabl je uvedel tudi avstrijsko klasifikacijo ferat z latinskimi črkami od A do (danes) G, ki so jo prevzeli tudi drugi avtorji.

Moj prvi stik s specializiranimi vodniki za ferate se je zgodil z dvema knjigama, Alpi Orientali - le vie ferrate in Dolomiti - le vie ferrate, ki ju je v letih 1982 in 1983 pri bocenski založbi Athesia izdal nihče drug kot slavni Reinhold Messner! Knjigi sta blesteli s privlačnimi fotografijami, besedila pa je bilo bolj malo. Zagledal sem ju v izložbi neke knjigarne v Trbižu in jih takoj kupil. Kmalu sta v meni vzbudili željo, da bi spisal vodnik po zavarovanih plezalnih poteh v naših gorah. Sprva sem opise objavljal v društvenem glasilu Sledi, zdaj že zdavnaj razpuščenega PD dr. Gorazda Zavrnika na Medicinski fakulteti v Ljubljani; ob stalnih spodbudah mojega dobrega, žal že dolgo pokojnega prijatelja Tineta Miheliča, pa sem leta 1996 pri založbi Sidarta izdal prvi vodnik po feratah v naših gorah. Zdaj se pripravlja že sedma izdaja tega vodnika pod naslovom Zavarovane plezalne poti, v katerem so poleg klasičnih ferat opisane tudi vse novodobne, moderne, športne, adrenalinske ferate pri nas in v bližnjem zamejstvu.

In ravno te ferate mi že nekaj časa burijo duha, saj si še vedno nisem na jasnem, kakšno stališče bi zavzel do teh poti, ki so v novejšem času nedvomno postale popularne in privlačne. Čeprav so se prvič pojavile drugod, je Avstrija gotovo postala njihova glavna domovina, saj tam rastejo kot gobe po dežju in nič ne kaže, da bi vnema novih gradenj kaj popuščala. Ker tudi pri nas pospešeno gradijo moderne ferate, je izbira teme meseca v novembrskem Planinskem vestniku kar pravšnja.

Klasične ferate, ki omogočajo gornikom nealpinistom vzpone na določene vrhove v visokogorju, imajo vsekakor svoj smisel in pomen. Posebej še zategadelj, ker je njihova gradnja vsaj v Alpah bolj ali manj zaključena in - prepovedana! Obiskovalcu lahko omogočijo kar pristno doživljanje visokogorja, saj je na takih poteh običajno tudi dovolj odsekov brez železnih varoval, ki zahtevajo tudi malo lahkega plezanja po razčlenjenem skalovju. Pozitiven pomen klasičnih ferat se kaže tudi v tem, da so večinoma speljane po naravnih prehodih, brez umetnega iskanja težavnosti za vsako ceno. Poleg tega pa je v Alpah ostalo še veliko sijajnih vrhov brez vsakega železja, na katere vsaj za zdaj ne bodo gradili takih poti.

Kaj pa moderne, športne ferate? Zaenkrat jih gradijo po strmih stenah, ki se dvigajo nad dolinami, po možnosti v bližini turističnih središč in gostišč. Nekaj splošnih zakonitosti spremlja razvoj takih plezalnih poti: kratek dostop in udoben sestop, vmes pa neprekinjena jeklenica, čim manj drugih varoval, čim strmejša stena, po možnosti s čim manj naravnih stopov, previsi pa postajajo vse bolj priljubljeni. Videti je tudi, da so začeli lokalni graditelji neopazno tekmovati, kdo bo imel v svojem kraju težjo ferato. Zdaj smo prišli že do težavnostne stopnje G, lahko pa bomo šli še naprej in s previsov napredovali v strehe ... - saj nam bo še črk zmanjkalo!

Pri tem se moramo vprašati, komu so take močno težavne ferate sploh namenjene? Večini običajnih gornikov brez močno razvitih bicepsov so najbrž nedostopne. Nisem tudi prepričan, da so polnokrvni alpinisti ne vem kako navdušeni obiskovalci takih poti. Pa vendar je feratistov vse več in vedno več mladih ljudi se poskuša pomeriti s strmim in vrtoglavim izzivom. Zdi se mi, da bo feratarstvo konec koncev prišlo v takšen odnos do običajnega hribovstva, bodisi gorniškega ali alpinističnega, kot je prišlo športno plezanje po umetnih stenah.

Andrej Mašera

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2022
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih