četrtek, 20. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

sreda, 21. december 2022, ob 7.30 uri, ogledov: 613

V Planinskem vestniku o prezrti legendi predvojnega alpinizma

Planinska kultura | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Decembrska tema meseca je posvečena prezrtemu alpinistu izpred prve svetovne vojne, ki je med drugim v svojih zapiskih dejal: Zmagovalec je tisti, ki je nekaj naredil iz sebe. Toda, kdo je bil Klodwig Tschada (1892-1918) in kaj je vse preplezal? Raziskovanja se je lotil seveda naš Dušan Škodič, ki je prišel do zelo zanimivih podatkov in vse to tudi objavljamo.

Tokratna intervja sta dva. Prvi je z alpinistom in gorskim vodnikom Mihom Habjanom, agronomom, ki je letos postal podpredsednik Planinske zveze Slovenije, sicer pa poklicno izpolnjuje gorniške sanje ljudem v gorah, uživa v miru navpičnic in v krogu svoje družine.

Drugi intervju pa je z alpinistom Markom Volkom. Marko je Velenjčan, ki zadnja leta niza težke prvenstvene smeri v naših gorah, jih opremlja in marsikdaj preseneti navezo sredi stene, ko solo prižvižga mimo, je na videz poln paradoksov, v resnici pa je kot odprta knjiga. Knjiga, v kateri je včasih treba kaj prebrati tudi med vrsticami.

V sredici Z nami na pot vas vabimo na spoznavanje manj znanih koncev v okolici Kranja. In sicer na Jamnik, 831 m, Belo peč, 1150 m, Vodiško planino, 1110 m, Sv. Mohor, 952 m, in Sv. Jošt nad Kranjem, 845 m.

Pišemo o Silvu Karu, letošnjemu prejemniku zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu, o posvetu gore in varnost, o novostih planinske članarine v letu 2023. Potepamo se še po Pirinejih, v soteski Las Callas v italijanski pokrajini Furlanija Julijska Krajina, po meglenem Magliću, najvišjem vrhu Bosne in Hercegovine, pa po trentskih vršacih v prav tako megli, Lidija Honzak z nami deli deveto nadaljevanje alpinističnih spominov, Mateja Pate deli nasvete, kako izboljšati ravnotežje, gorski reševalec doživaljanje reševanja in zahvale, ter o desetletnici Alpe Adria Trail.

Sledijo stalne rubrike: novice iz vertikale, literatura, planinska organizacija, film, v spomin.

Naročniki Planinski vestnik že najdete v svojih nabiralnikih, ostali pa v spletni Planinski trgovini, najbližji bolje založeni trgovini ali trafiki.

Uredništvo vam želi prijetno branje in seveda lepe in mirne praznike ter ravno pravo mero previdnosti, igrivosti in veselja!

PDF Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Klodwig Tschada

INTERVJU
Miha Habjan

KARNIJSKE ALPE
Biser, ki ga skrivajo grape

SPOMINI
alpinistične jakne kot Helly Hansen

Z NAMI NA POT
Spoznavanje manj znanega nad Kranjem

INTERVJU
Marko Vovk

TUJINA
Maglić v megli

DOŽIVETJE
Brez Pelca mi živeti ni

DOŽIVETJE
Ko se zaljubiš v Pirineje

ZDRAVJE
Gibanje z zavedanjem

GORSKO REŠEVANJE
Včasih kava ni samo kava

ALPINIZEM
Zlati cepin za življensko delo Silvu Karu

GORE IN VARNOST
Posvet tudi o pasteh družbenih omrežij

POTI
Od hladnih ledenikov do toplega morja

PLANINSKA ORGANIZACIJA
Inflacija vplivala na dvig članarine

NOVICE IZ VERTIKALE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

FILM

V SPOMIN


planinska_trgovina_pzs_186x130
 
 
 Naši naši in naši njihovi

Nemogoče je določiti trenutek, ko se tehtnica naklonjenosti naroda nagne na eno ali na drugo stran. A ko se nagne, tam po navadi ostane. Pri tem imam v mislih običajne ljudi, ki se v življenju s tem vprašanjem niso posebej obremenjevali. Ne glede na to pa se je zgodilo, da je nekatere od njih zgodovina pozabila in jih ni priznala kot naše, druge, na primer uspešne znanstvenike, pa posvojila, čeprav jim to ni bilo v interesu. Deljenja na naše in njihove se nismo nikoli otresli, spreminjala se je kvečjemu formulacija, kdo so njihovi.

Pred prelomom v dvajseto stoletje je na Kranjskem vladal politični razkol, ki se je na planinskem področju odrazil tudi v boju za slovenski obraz gora, ker so nemške sekcije na Kranjskem s kočami, potmi in tablami v nemškem jeziku germanizirale vzpeti svet. Boj za gore med Slovenskim planinskim društvom in Kranjsko sekcijo DÖAV je zaradi silnih viharjev v časopisju in posameznih rušilnih akcij, ki so se jih lotevali pregreti posamezniki, dobil skoraj mitske razsežnosti.

Vemo, kako se je končalo. Monarhija je po prvi vojni razpadla in SPD je naše gore "očistila" ostankov germanizacije. Nemške sekcije so bile ukinjene in dosežki njihovih članov so se, razen redkih omemb, razblinili ob nastanku kraljevine južnih Slovanov. A to v resnici ni bilo tako preprosto, kot prebrati prejšnjo poved.

Narodnost je bila do druge polovice 19. stoletja vezana bolj na status kot na etnično pripadnost, zato so se Slovenci, ki so znotraj monarhije iskali svoje mesto, politično razdelili na tiste, ki so videli prihodnost v dogovarjanju za ugodnosti s Habsburgi, in na radikalnejše, ki so zahtevali avtonomijo (Borut Batagelj, Strukturne spremembe v dojemanju gora na Slovenskem do začetka 20. stoletja, 2010).  Spor z dolgotrajnimi posledicami med tedanjimi klerikalci in liberalci je najbolj goreče potekal ravno v letih ustanovitve SPD. Žal je politika dvojne narave, ki je navzlic glasnemu zavzemanju za slovenstvo paktirala tudi z nemško manjšino, odigrala usodno vlogo v slovenskem planinstvu.

Na Kranjskem so po zlomu monarhije Nemci postali predstavniki sovražne države in so se morali večinoma izseliti, v obliki kolateralne škode pa je to doletelo tudi prebivalstvo, ki ga politika načeloma ni zanimala - z nemštvom ga je morda povezovala javna služba, študij ali članstvo v nemškem športnem društvu (ker slovenskega ni bilo).

Namen oktobrskega članka o alpinistih na Kranjskem in aktualna zgodba Klodwiga Tschade v nobenem primeru nista poskus rehabilitacije tedanje nemške manjšine in njene vloge v naših gorah, temveč priložnost za mehak premik dojemanja leta nič, pravega začetka organiziranega planinstva in alpinizma pri nas.

Ko je bila leta 1874 ustanovljena Kranjska sekcija DÖAV, je bila še nadnacionalna in je imela v svojih vrstah ugledne Slovence. Tudi ponesrečeni poskus organiziranja Triglavskih prijateljev iz Bohinja, še dve leti prej, je bil zamišljen kot nadnacionalen. A glavne pobudnike je zgodovina pozneje potisnila v ozadje in prikrila dejstvo, da smo kljub opozarjanju Johannesa Frischaufa, za razliko od Hrvatov, na ustanovitev SPD po nepotrebnem čakali še dvajset let.

Podobno je bilo v alpinizmu. V evropskem merilu uspešne plezalne vzpone (tedaj še naših) fantov in deklet, smo zaradi politične etikete namerno spregledali, začetke našega alpinizma pa potisnili v čas, ko so imeli vzponi "naših njihovih" že brado. Tokratna zgodba Klodwiga Tschade, Ljubljančana slovenskih korenin in najsposobnejšega alpinista na Kranjskem pred prvo svetovno vojno, je tipično ogledalo njihovega časa.

Dušan Škodič


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih