nedelja, 21. julij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

petek, 21. april 2023, ob 7.30 uri, ogledov: 545

Planinski vestnik | Mitja Kilar in njegov čas

Planinska kultura | 
Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Tema aprilske številke Planinskega vestnika je Mitja Kilar in njegov čas. Mitja je bil eden izmed plezalcev, alpinistov starejše generacije, ki je z vztrajnostjo in predanostjo začrtala smer razvoja slovenskega in jugoslovanskega alpinizma v prihodnosti. Kilar je bil tudi eden od štirih avtorjev enega prvih plezalnih vodnikov Plezalni vzponi. Vzhodne Julijske Alpe (iz leta 1954), ki je bil dolga desetletja pravzaprav edini vodnik na trgu in ga je uporabljalo več generacij.


Drugi intervju je z Rajkom Lotričem, smučarskim skakalcem, udeležencem na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Danes je upokojeni vojak, a vsako leto pomaga pri tekmovanjih v Planici, pomaga izobraževati in usposabljati v različnih organizacijah in je aktiven gorski reševalec letalec. Izjemen oče, mož, prijatelj, sodelavec, alpinist, reševalec ... Z dvema besedama: velik človek.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo s kolesom po Istri - na Učko, po dolini reke Raše in do Skitače.

Potepamo se z družino Klančnik po krožni poti okoli Monte Rose, na zimskem Snežniku, pa po Črni prsti, pišemo o letošnjem državnem tekmovanju Mladina in gore, o podružnicah DÖAV na Slovenskem, o lastnikih psov in o psih v gorah, o higienskih in prehranskih navadah gornikov, pa o zadnji tekmi v lednem plezanju to sezono in o rašiškem taboru lednega plezanja. Nadaljujemo z zgodbo izpod Himalaje. Navdušila vas bosta strip in opis zimskega vzpona na Škrnatarico. Med člani uredniškega odbora se tokrat predstavlja članica Marta Krejan Čokl.

Naročniki Planinski vestnik že najdete v svojih nabiralnikih, ostali pa v spletni Planinski trgovini, najbližji bolje založeni trgovini ali trafiki.

Uredništvo vam želi prijetno branje!

PDF Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Mitja Kilar in njegov čas

KROŽNE POTI
Sreča je v majhnih stvareh

INTERVJU
Rajko Lotrič

ZGODOVINA ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA
Podružnice DÖAV na Slovenskem

KOLUMNA
Eno samo jamranje

ŠIRIMO OBZORJA
Pse na vrvice, kakce pa v dolino

Z NAMI NA POT
Učka in porečje Raše

ZDRAVJE
Higienske in prehranske navade gornikov

ZGODBE IZPOD HIMALAJE
Najvitkejša gora

VZPON
Mumije na Snežniku

DOŽIVETJE
Po zgornji ali po spodnji

MLADI IN GORE
Neustaršni gorski ulčenjaki in Gorski kuri najboljši

TEKMOVALNO LEDNO PLEZANJE
Zadnja tekma to sezono

DOŽIVETJE
Še ena kljukica

ALPINIZEM
Rašiški tabor lednega plezanja

ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA
Marta Krejan Čokl

FILM

NOVICE IZ VERTIKALE

LITERATURA

PISMA BRALCEV

PLANINSKA ORGANIZACIJA

V SPOMIN

planinska_trgovina_pzs_186x130
 
 
 Modrost prvopristopnikov

Te dni sem končal intervju z Žigo Oražmom, obetavnim mladim alpinistom in nekdanjim smarovcem. Moram priznati, da sem se ob pogovoru s tem iskrivim plezalcem, ki ima očitno vse stvari, s katerimi se ukvarja, urejene tudi v svoji glavi, dobro zabaval. Na vprašanje, ali gresta skupaj družina in vrhunski alpinizem, je prav posrečeno odgovoril: »Gresta, itak. Tisti, ki pravi, da ne, ima napačno punco." Med drugim sem ga vprašal tudi o starejših plezalnih generacijah in odgovor me je zelo presenetil. Žiga pravi, da so bili stari alpinisti boljši, kot so zdaj: »Več je bilo tistih, ki so imeli pogum za poseganje po še nepreplezanih smereh, bolj ko ne tudi po himalajskih vrhovih in stenah. To je bilo popularno, zdaj pa so bolj popularni varni cilji in nižje stene. Sploh z vidika, da nisi ves čas toliko na meji. Čedalje manj odprav gre v zelo težke stene.« In še nekaj se me je dotaknilo v njegovi iskrenosti: »Lažjih smeri se lotevam tako, da preberem opis. V steni potem nikoli več ne pogledam skice. Pač greš in bereš steno. Postavljaš se v vlogo prvopristopnika, ki je tu plezal še v gojzarjih. Kam bi šel jaz, če bi bil prvič v tej smeri, in to v gojzarjih?« Le kdo še danes razmišlja tako?

Ravno zato v Vestniku predstavljamo tudi t. i. stare generacije, ekstremiste, ki so nekdaj premikali meje težavnosti in so nam lahko danes za zgled, čeprav so že v letih ali so se že poslovili. Ti ljudje so morali poleg sten premagati tudi mnoge druge ovire, ki so v času po drugi svetovni vojni stale na njihovi poti proti svetovnim alpinističnim velesilam. Poleg tega niso imeli takih pogojev, kot jih imamo danes - od opreme do logistike. Kot pravimo v tokratni temi meseca, so bili to plezalci, ki so z vztrajnostjo in predanostjo kljub nasprotovanju starejše generacije začrtali smer razvoja slovenskega in jugoslovanskega alpinizma v prihodnosti. Mitja Kilar je bil eden izmed njih, pa tudi eden od štirih avtorjev enega prvih plezalnih vodnikov Plezalni vzponi. Vzhodne Julijske Alpe, iz leta 1954, ki je bil dolga desetletja pravzaprav edini vodnik na trgu in ga je uporabljalo več generacij.

Žiga slovi kot plezalec, ki je v vseh zvrsteh plezanja, od balvanov pa do lednih smeri dosegel visoko raven težavnosti. Smo v aprilu, ko je dan že dovolj dolg za resne ture, in smo sredi meseca, ki je za nas hribovce pravzaprav še kako zanimiv. Zimska sezona je še vedno aktualna, v gorah so zimske razmere, lahko pristopamo na vrhove, tudi plezamo, čeprav lednih slapov ni več prav veliko. V dobrih razmerah se pleza tudi na vrhove nad tri ali štiri tisoč metrov, kjer snežišča omogočajo hitre in varne vzpone. V polni meri je še vedno sezona za turne smučarje, tudi tiste, ki se podajajo v višine čez tri tisoč metrov. Po drugi strani pa je v dolinah že prava pomlad, toplo je, kar pomeni, da imamo vse možnosti za športno plezanje, ponekod tudi za večraztežajne smeri. Seveda manjka plezanje v kopni skali, kar pa za tiste najboljše sploh ni ovira, kar poglejmo odmevni solo vzpon čez Čopov steber, ki ga je nedavno opravil izredni Gašper Pintar.

Po tretji strani pa je april lahko tudi zahrbten. Temperature že toliko narastejo, da je ozračje bolj turbulentno, kot je bilo v času sušca, kar pomeni, da lahko pričakujemo tudi močne padavine z nevihtami in bogato snežno bero. Sneg pa je običajno južen, moker, torej težek in spet nevaren za plazove. V spominu imam več hudih ur, ki so povzročile nesreče. V času, ko sem bil glavni piarovec pri GRZS, smo bili ravno aprila priča tragediji dveh mladih plezalcev v Mangartu, čemur je botrovalo nenadno in hudo poslabšanje vremena s silnimi snežnimi padavinami. Te dni smo bili priča odmevni nesreči v steni Male Mojstrovke, na srečo brez žrtev. Žrtve pa bodo očitno še prišle na vrsto, ne toliko zdravstvene, temveč kakšne druge, na primer tiste o ločevanju alpinizma, gorskega reševanja in vodništva.
Ko se odpravljamo v gore aprila, imejmo torej v mislih modrost prvopristopnikov, iskrivost mladih in pamet pri izbiri sopotnikov ali soplezalcev, seveda tudi vodnikov.

Srečno!

Vladimir Habjan

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih