torek, 25. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

sreda, 7. junij 2023, ob 0. uri, ogledov: 330

Naravovarstveni izlet v Krajinski park Debeli rtič

Objavil(a): Dušan Prašnikar
Ljubitelji narave smo na naravovarstvenem izletu Planinskega društva Vrhnika obiskali Krajinski park Debeli rtič, ki se nahaja na koncu Ankaranskega polotoka.

Ljubitelji narave smo na naravovarstvenem izletu Planinskega društva Vrhnika obiskali Krajinski park Debeli rtič, ki se nahaja na koncu Ankaranskega polotoka.


V prvem delu izleta smo se sprehodili skozi drevored vedno zelenih cipres v Zdraviliškem parku Rdečega križa Debeli rtič in skozi osrednji del med občudovanjem stasitih cipres, mogočnih dreves alpskega in črnega bora, macesnov, lip in javorjev, ki krasijo in hladijo v poletni vročini  področje zdravilišča, prišli do jugozahodne obale. Med grmovnicami in trajnicami smo se vrnili do plaže zdraviliškega kompleksa in  občudovali  prepadne stene flišne obale, kjer se je razraščala in rumeno cvetela brnistra. Skozi arboretum, park donatorjev, kjer so posajena raznovrstna sredozemska sadna drevesa in grmi oleandrov, češmina ter pušpana, smo med  vonjem po sivki in  smilju po vhodnem drevoredu zapustili Zdraviliški park in se podali na del panoramske poti,  med urejene vinograde v barvah sveže zelene in uživali  ob pogledu na  morje  in Tržaški zaliv.

 

Po kolovozu ob robu vinogradov smo prišli do parkirišča Lazaret, kjer se nam je pridružila Ana, naravovarstvena nadzornica v krajinskem parku, ki nas je vodila po morski poti skozi Krajinski park Debeli rtič, ki je bil  ustanovljen  leta 2018 na pobudo Občine Ankaran. Mimo kampa Ministrstva za notranje zadeve smo krenili na pot ob vinogradih, ki prekrivajo večino kopnega predela krajinskega parka, in pod senco obmorskih borovcev nad strmo flišno obalo opazovali vabljivo, a še hladno morje. Spustili smo se do abrazijskega spodmola na obali, ki ga je oblikovala erozijska moč vode, vetra in kopnega. Stik morja in kopnega je tu ohranjen v naravni obliki ter je zaradi svoje izjemnosti zavarovan kot  naravna vrednota.

 

Osrčje parka je flišni klif  Debeli rtič z naravnim morskim obrežjem, ki je viden  z morske strani. Klif je navpična, strma, kamnita obala iz  različno debelih  stisnjenih plasti peščenjaka, muljevca in laporovca, ki so nastale v globokem morju pred nekako 50 milijoni let. Fliš, kot takšno zaporedje plasti  imenujemo, je po nekaterih ocenah  debel do 600 m. Na razgledišču na punti,  ki je zavarovano z ograjo, smo se razgledovali po lepo vidnih skladih podvodnega grebena, kjer plitvo morje z veliko svetlobe omogoča rast podvodnih  alg in travnikov z morsko travo cimodocejo, da tu lahko živijo redke ogrožene vrste, kot so morski konjiček, leščur, korale, opažena pa je tudi glavata kareta. Krožna pot nas je vodila nazaj med vinograde, kjer je sonce pripekalo, a je  vetrič  prijetno hladil in nam je  prijala tudi senca v gozdiču puhastega hrasta, ki je nekoč prekrival celoten polotok. Mimo kampa ministrstva  smo se vrnili na parkirišče v Lazaretu.

 

Odpeljali smo se do Ankarana in se sprehodili po lesenih podestih nad travišči sredozemskega slanega travnika, ki je edini tovrstni v Sloveniji in eden redkih na vzhodni jadranski obali. Je zavarovan kot naravna vrednota državnega pomena in vključen v območje Nature 2000 zaradi posebnosti morskega obrežja, ki je nizko, muljasto, vlažno in plitvo ter kot tako  izrednega pomena za številne ptice in  različne ogrožene vrste rastlinstva. V zalivu Sv. Katarine smo se gospe Ani Hace zahvalili za kvalitetno vodenje po krajinskem parku, si skupaj ogledali še školjčne sipine, imenovane tudi pokopališče školjk, ki še nimajo naravovarstvenega statusa, četudi so školjčne sipine v Evropi zelo redke.  Med sproščenimi  klepeti smo zadovoljni sedli na avtobus, ter z zadnjimi pogledi skozi okno zapustili Ankaranski polotok.

 

Še pridem še. In se v zelo zgodnjem jutru sprehodim čez, v meglice zavit, slani travnik. Šla bom skozi vinograde, morda bo srna  tam nemoteno mulila travo in šla bom sedet pod tiste bore nad klifom, nato pa se bom prav počasi še enkrat sprehodila čez vso neokrnjeno lepoto Krajinskega parka Debeli rtič, za marsikoga na novo odkritega bisera lepe Slovenije.

 

Zapisala:     Marija Dolinar

Fotografije: Kolenc A., Kos D., Kržmanc S.


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih