petek, 19. julij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

sreda, 21. junij 2023, ob 16. uri, ogledov: 909

S planinskim vodnikom čez mejo in leposlovjem do samotnih stezic

Društva | Alpinizem | Planinska kultura | Splošno | 
Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Barbara Gradič Oset
Planinska založba PZS je na prvi poletni dan, na dan, ko ima svetloba največjo moč, predstavila svojo bogato knjižno bero, tako da zlepa ne bo zmanjkalo idej za obisk gora in dobrega planinskega čtiva. Ljubitelji gora se bodo z novim vodnikom Karnijske Alpe podali v soseščino in raziskovali čudovita gorska območja korak čez mejo, tisti, ki bodo ostali doma, bodo lahko brali leposlovni deli Šepet samotnih stezic in Spomini starega alpinista.
»Planinska založba izdaja vodnike, tako planinske, gorniške kot alpinistične, strokovno literaturo, leposlovje in mladinsko literaturo. Februarja je izšel turnosmučarski vodnik Čez planke na turnih smučeh avtorja Tomaža Hrovata, marca smo izdali kar dve leposlovni deli, Jane Remic Šepet samotnih stezic in Petra Mucka Spomini starega alpinista ter v začetku junija izbirni vodnik Karnijske Alpe, ki sva ga napisala z ženo Ireno Mušič Habjan. V založbi smo zelo zadovoljni, da je vodnik Po poteh XIV. divizije po letu prodaje doživel že ponatis,« je uvodoma povedal urednik Planinske založbe Planinske zveze Slovenije Vladimir Habjan in za jesen napovedal izid vsaj še treh knjig. »Napisana je knjiga Žarka Rovščka, Iskri se beseda, ki obravnava publicistično dejavnost velikana slovenskega in svetovnega alpinizma Toneta Škarja. Pripravljen je priročnik Turno smučanje avtorja Toneta Golnarja. Trenutno je v lekturi leposlovno delo Hodim, torej grem Marjana Bradeška. Posebej se veselimo izida izjemne knjige Dušana Škodiča Začetki organiziranega planinstva in alpinizma v času SPD.«
Največji zalogaj letošnje založbe je bila izdaja izbirnega vodnika Karnijska Alpe, avtorjev Vladimirja in Irene Mušič Habjan, ki bo kot vse kaže postal nepogrešljiv del gorniške literature. Zakonca Habjan sta avtorja in urednika številnih planinskih vodnikov. V zadnjem njunem delu je zajeto obsežno območje med julijskimi Alpami in Dolomiti od Ojstrnika do Piancavalla. Zahtevni vodnik je v marsičem drugačen od tovrstnih. »Ta vodnik je predvsem zelo obsežen, saj je v naboru kar 100 ciljev, ker pa pri posameznih turah opisujeva še dodatne, se jih je nabralo še precej več. Zbrati toliko podatkov in informacij, pa še v italijanskem jeziku, ki ga ne govoriva, je bil kar zalogaj. Mislim, da bova z zbiranjem podatkov in tudi knjig s tega območja še nadaljevala,« je povedal Vladimir Habjan. Poleg različno zastavljenih 110 vrhov je v vodniku opis dveh sotesk, 55 markiranih poti, 8 plezalnih poti, 51 brezpotij ali neoznačenih poti in 4 alpinistični vzponi ter opis Karnijske vezne poti in krožne ture med kočami nad dolino Cimoliana.
habjan_foto_Hedvika_Petkov__ek
Zakonca Habjan (foto Hedvika Petkovšek)
Irena Mušič Habjan je k povabilu pogleda čez mejo dodala še najboljši čas za uporabo vodnika. »Vodnik je namenjen bolj kopnim kot zimskim vzponom, čeprav se na lažje vrhove (na primer Lepi vršič, Ojstrnik, Verzegnis idr.) lahko vzpnemo tudi v snegu. Večinoma je najboljša sezona za vzpone do junija do oktobra. Spomladi je bolj zeleno, jeseni pa je stabilnejše vreme.« Posebnost in novost vodnika je tudi ta, da številnim koristnim informacijam dodane tudi QR kode s povezavo do prikaza poti v mobilni aplikaciji maPZS in do izhodišča ture.
Šepet samotnih stezic avtorica Jane Remic je knjiga za ljubitelje lepih zgodb in narave, za ljudi, ki cenijo vsak dan, ki jim je podarjen. Leposlovna knjiga, opremljena s krasnimi Janinimi fotografijami, je hvalnica življenju, ne samo v gorah, ampak tudi v dolini. Jano Remic, planinko že od malih nog, so gore tako navdušile in v gorah se je počutila tako lepo, da je želela, da bi spomine na pohode ohranila v pisani besedi. »Dolgo sem pisala le zase, za svoje veselje. Pred dobrimi dvajsetimi leti sem zbrala pogum in se odločila ter poslala svoje pisanje na naslov Planinskega vestnika. Vladimir Habjan je bil že takrat urednik in očitno je bilo moje pisanje dovolj dobro, da me je vzpodbudil, naj napišem še kaj.« V samozaložbi je izdala tudi dve planinski knjigi za otroke in mlade po srcu, poučne Zgodbe za mlade planince, in drugi del zgodb, Mladi planinci, novim doživetjem naproti. »Čeprav nekje globoko v sebi čutim željo po pisanju, si nisem vzela časa zanj, v ospredju so bili otroci. Bila sem presenečena, ko me je urednik Vladimir Habjan po daljšem obdobju nepisanja povabil, da pripravim besedila za knjigo. Ko sem znova sedla za računalnik, je počasi steklo. Moram priznati, da sem mu zelo hvaležna za vzpodbudo.«

jana_remic_foto_hedvika_petkov__ek
Jana Remic (foto Hedvika Petkovšek)

Knjiga je kot majhen vodniček za iskanje manj znanih poti, ki jih je po besedah Remičeve še nekaj v slovenskih gorah. »Mislim, da bi se neznane stezice še našle. A hkrati mislim, da je mreža poti za planince dovolj široka in gosta in da je čas, da se z novimi potmi ustavimo, da damo prostor in pustimo mirna območja za živalske prebivalce gozdov in gora
V knjigi Spomini starega alpinista v dvaindvajsetih zgodbicah s posebno zgodovinsko vrednostjo Peter Muck obuja svoje plezalske podvige na povsem nov način. Namesto opisovanja klasičnih alpinističnih vzponov, prežetih s potom in strahom, se osredotoča na vse drugo, kar je zaznamovalo njegove ture in pustilo sled v njegovem spominu na mladostne dni.
V svojih spominih Muck pripoveduje o pomanjkanju plezalne opreme in o tem, kako so se s svojo iznajdljivostjo znašli v težavnih situacijah. Razkriva tudi barvite like, s katerimi se je srečeval na svojih poteh ter njihove posebne navade in ekscentričnosti. V kočah je bilo vedno pestro dogajanje, zato rad obuja tudi spomine na obroke hrane in zabavne anekdote o "prebavnih težavah" vseh vrst. Peter Muck na zelo pozitiven, samoironičen in nasploh s humorjem prežet način pripoveduje o življenju mladega alpinista takratnega časa. »Alpe kot skrivnosten svet poln gradov, mračnih sotesk, skrivnostnih dolinic, gora s prepadnimi stenami, so me zanimale že od malega. Moja prababica je iz Južne Tirolske prav izpod gorske skupine Rosengarten. Otrokom nam je pripovedovala grozljive pravljice o vilah, kraljični, škratih itd, ki so naredile na mene globok vtis. Moj dedek in teta sta bila huda hribolazca, ki sta me krmila z gorskimi dogodki. Del dopusta in vse vikende sem preživel v gorah kjer sem se povsem udomačil. Pretežno sem bil samohodec. V kritičnih situacijah, ki jih ni bilo malo, sem se zaklinjal, da me hribi nikoli ne bodo več videli. A že proti koncu tedna sem začel brskati po mojem obširnem arhivu zemljevidov in delal načrte, kam bi se podal.« Petrova ljubezen do gora se je kosala z ljubeznijo do glasbe. »Veliko sem igral po lokalih, kar je bilo časovno težko združljivo z obiskom gora. To sem kasneje reševal na ta na način, da sem se po igranju enostavno odpeljal v gore.« Peter Muck še vedno zelo rad igra na harmoniko, del tega smo doživeli tudi na novinarski konferenci.

Peter_muck_foto_Hedvika_petkov__ek
Peter Muck (foto Hedvika Petkovšek)

V gore žal ne more več hoditi, saj ga noge pri 92. letih ne nesejo več tako dobro. »To sedaj nadomeščam z deskanjem po spletu. Poiščem goro ali opis plezalne smeri in se začudim, ko vidim novo jeklenico. Želim si pa, da bi me sedaj, ko težko hodim, kdo popeljal na kakšen prelaz, ki jih v Alpah mrgoli. Deskanje po spletu mi prikliče spomine in tudi oko se mi zarosi, če na spletu zagledam kraj, kjer mi je bilo zelo lepo
Na novinarski konferenci je manjši vpogled v prihajajočo obsežno zgodovinsko knjigo Začetki organiziranega planinstva in alpinizma v času SPD podal tudi avtor Dušan Škodič. »Letos smo obeležili 130 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD). Ta čas ima tudi obsežno predzgodovino z domačimi Nemci, kar je pozneje pripeljalo do zagrizenega nacionalnega boja za naše gore. V knjigi bom prevetril ta čas, ki je pomembno vplival tako na razvoj našega planinstva kot alpinizma. V avstrijskem arhivu smo med koronskim časom našli veliko doslej neznanega gradiva, ki nam daje možnost, da se končno znebimo črno-belih zgodbic, ki so predvsem posledica tega, da so se v tem času zamenjale štiri države, a že prva sprememba (razpad Avstro-ogrske monarhije) je bila tako radikalna, da je skoraj popolnoma počistila z ostanki svoje preteklosti. Namen te knjige je, da se z njo zapolnijo razpoke v času, da bo vse skupaj dobilo pravi smisel in da bomo spoznali resnično zgodbo SPD, ki je v resnici še bolj zanimiva, kot smo mislili. Prav je, da to zgodovino poznamo - saj gre vendar za naše gore in Triglav, ki je postal naš nacionalni simbol, mi pa planinski narod
V gorah je potrebno slediti markacijah in označenim potem, a pri prebiranju knjig si lahko dovolite, da se brez zadržkov izgubite med njihovimi platnicami. Uživajte v knjigah Planinske založbe PZS, kjer se prepletata modrost in duh planinstva.

knjige

------
Misli iz knjige
»Nikdar se ne bom naveličala spremljati in doživljati prehajanj noči v dan ali dneva v noč. Vsak sončni vzhod je izjemen, neponovljiv. Tema se najprej komaj zaznavno začne umikati tankim pramenom svetlobe, ki se širijo in širijo, se začnejo barvati, svetloba počasi, a hkrati veličastno naenkrat objame vse - polja, gozdove, travnike, gore in doline, in ko se končno ozrem od enkratnega dogajanja na obzorju, je življenje v polnem zamahu.« Jana Remic: Šepet samotnih stezic

»Najbolj veselo je bilo v Erjavčevi koči. V dolgih zimskih večerih smo se šli družabne igre in plesali. O kakšni narodnozabavni glasbi takrat ni bilo ne duha ne sluha. Igral sem narodne pesmi, koračnice in stare šlagerje. K sreči sem imel zamenjavo, da sem se še jaz lahko zavrtel. Dobesedno zavrteti se je bilo skoraj nemogoče, ker smo bili v jedilnici močno natlačeni. Moja zamenjava je bil vsestranski glasbenik Borut Lesjak, ki se je na moji majhni harmoniki kar dobro znašel. Naše družbe je bil oskrbnik enkrat že sit, ker smo premalo konzumirali. Nagnal nas je v Tičarjev dom. Ko je videl, da odnašam harmoniko, me je vprašal: »Ja, kam pa ti?« Ko je ugotovil, da sem član družbe, ki jo je nogiral, je takoj spremenil stališče in nas napodil nazaj.« Peter Muck: Spomini starega alpinista










------------------------
Medijske objave:
Peter Muck: Alpinist in glasbenik s srcem in dušo (Dnevnik)
Peter Muck: Spomini starega alpinista (Prvi program Radia Slovenija)
Doživetja narave: Peter Muck (Radio Ognjišče)
PDF Karnijske Alpe: Gore, kjer se počutiš kot pred nekaj stoletji (Nedeljski dnevnik)
PDF Kamniška gornika med Julijci in Dolomiti (Gorenjski glas) 
Kamniška gornika med Julijci in Dolomiti (Gorenjski glas)  
Doživetja narave: Vladimir in Irena Habjan (Radio Ognjišče)
Janin Šepet samotnih stezic (Gorenjski glas)
Doživetja narave: Jana Remic (Radio Ognjišče)
Planinska založba PZS predstavila svojo bogato knjižno bero (Si21)


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih