sobota, 15. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

četrtek, 5. oktober 2023, ob 8. uri, ogledov: 1061

Mirna območja naravi dajejo prostor in čas brez človeškega vpliva

Varstvo gorske narave | 
Komisija za varstvo gorske narave | 
Objavil(a): Manca Ogrin
Zavarovana območja, kot so narodni, regijski in krajinski parki, so za planince med najbolj zanimivimi zaradi svojih naravnih lepot in mreže planinskih poti. Te so v zgodovini pogosto nastajale po zaslugi naravoslovcev, med katerimi so številni tudi prvi stopili na najvišje vrhove. S povečevanjem obiska in različnimi rekreativnimi dejavnostmi v najdragocenejših in najbogatejših območjih narave je naša skupna odgovornost, da jih ohranjamo in na nekaterih območjih za ta cilj prilagajamo naše navade.
Kako prepoznamo mirna območja v naravi?
Mirna območja so deli zavarovanih območij, običajno v gozdu ali nad gozdno mejo, ki so zelo različnih velikosti in so določena za zagotavljanje ugodnih življenjskih pogojev skupine ali posameznih zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst ali tipičnih območij narave (npr. barja). Proces uveljavitve v naravi poteka v sodelovanju s strokovnimi organizacijami varstva narave, planinstva, gozdarstva ter lastnikov in upravljavcev zemljišč.

Mirna območja v naravi prepoznamo po tablicah "Mirna območja" in ponekod po zapornicah na gozdnih cestah. Pri načrtovanju poti s pomočjo aplikacije maPZS boste lahko najbolje izbrali pot za hojo v hribe, turno kolesarjenje ali turno smuko.

mirno_obmocje_foto_vesna_stanic
Mirna območja v naravi prepoznamo po tablicah "Mirna območja" in ponekod po zapornicah na gozdnih cestah (foto Vesna Stanić)

Mirna območja v Triglavskem narodnem parku
Planinska zveza Slovenije pri projektu VrH Julijcev sodeluje s partnerji pri opredelitvi in uveljavitvi mirnih območij za ohranjanje ugodnega življenjskega prostora divjega petelina, aktivna visoka barja na Pokljuki in belke na različnih območjih Triglavskega narodnega parka. Zimski čas je za živali še posebej občutljiv čas, ko ob visoki snežni odeji na njih preti več nevarnosti in ob pomanjkanju hrane vsak premik pomeni veliko izgubo energije. Na primer divjad pri enem premiku porabi toliko energije, kot bi jo sicer v sedmih ali desetih dneh. Divji petelin lahko pozimi tudi teden dni preživi na istem drevesu. Ob sončnem dnevu, ko Pokljuko običajno obišče največ ljudi, v povprečju leti petkrat več.

Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju z Javnim zavodom Triglavski narodni park in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pripravila tudi zemljevid priporočenih turnosmučarskih poti na območju Pokljuke, ki velja za eno najbolj priljubljenih območij za turne smučarje. Na njem so označena mirna območja in priporočene poti. Z upoštevanjem boste pristavili svoj košček v mozaik širokega prizadevanja strokovnjakov in ljubiteljev narave, da ti izjemni prebivalci dragocene narave dobijo več miru.

zemljevid_priporoceniih_turnosmucarskih_poti

Kako v sosednjih državah označujejo mirna območja?
Mirnih območij (ang. quiet zones) ne boste opazili samo v Triglavskem narodnem parku, temveč tudi v tujini in v sosednjih državah, ki jih planinci najpogosteje obiskujemo. Zemljevidi planinskih organizacij in turističnih destinacij imajo običajno označena območja mirnih območij ter priporočene planinske, turnokolesarske ali turnosmučarske poti.

Tako kot pri nas boste tudi v tujini opazili oznake in tablice, ki opozarjajo na bližino mirnih območij. Med državami so si oznake različne, vendar so jasno povedne.

mirna_obmocja_Naturpark_Dobratsch_foto_vesna_stanic
Tablica, ki opozarja na mirno območje za belko na Dobraču (foto Vesna Stanić)

Temelj planinske kulture izhaja iz ljubezni do narave
Vsaka novost zahteva svoj čas za prilagajanje na nove navade. A naj nas pri tem vodi misel, da je vsak planinec, turni smučar, turni kolesar, plezalec ali alpinist v svojem bistvu velik ljubitelj narave. Nove navade lahko prinesejo tudi nove priložnosti, da bolje spoznamo naravo in si skupaj prizadevamo, da bodo zavarovane živalske vrste, kot so divji petelin, belka in druge, imele z našo skupno pomočjo boljše pogoje za življenje pri nas.


Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

vrh_julijcev Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan
Več o projektu VrH Julijcev na tnp.si.

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih