ponedeljek, 22. julij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

ponedeljek, 30. oktober 2023, ob 13.50 uri, ogledov: 801

Planinska nostalgija ali kaj nam sporočajo zgodbe pionirjev planinske 'turistike'?

Varstvo gorske narave | Planinska organizacija | Poti | 
Komisija za varstvo gorske narave | 
Objavil(a): Manca Ogrin
130 let Planinske zveze Slovenije kot nevladne, planinske in najbolj množične organizacije na področju planinstva se sliši veliko. A zgodovinski zapisi o raziskovalcih, domačinih in tujcih, ki so jih omrežile skrivnosti slovenskih gora segajo še dlje. Časi se spreminjajo, motivi ostajajo enaki: raziskovanje, iskanje miru in občutka svobode na vrhovih. Dostopnost planinstva je danes zelo razširjena in ne tako kot nekoč, nikomur ni treba vprašati gospode za dovoljenje.
Dr. Tone Strojin v Zgodovini slovenskega planinstva (2009) pravi: "Prvenstvo pri odkrivanju slovenskih gora pripada domačinu, divjemu lovcu, planšarju, drvarju in zeliščarju, skratka gorjancu, vajenemu brezpotja, premagovanja naporov v strminah in trdega življenja v gorah." Predhodniki današnjih planincev so v gorah poleg hrane, nekateri tudi zlata, iskali predvsem svobodo in mir. 'Zgodovina se ponavlja' velja tudi za planinstvo.

Danes se podajamo v gore z več pripomočki kot nekoč
Pred več kot 100 leti (1921) je število članov takratnega osrednjega društva Slovenskega planinskega društva, ki velja za prehodnico PZS, štelo skoraj 3 tisoč. Takrat je na današnjem območju Slovenije živelo skoraj 1,3 milijona ljudi. Danes nas v Sloveniji živi več kot 2,1 milijona ljudi, med njimi je več kot 60 tisoč članov Planinske zveze Slovenije.

Danes se podajamo v gorski svet na različne načine: peš, s kolesi, na turnih smučeh, s plezalno in gorniško opremo ter nekateri za pot navzdol z jadralnimi padali. Različni pripomočki, ki so tudi široko dostopni, v svet miru pritegnejo vse večje število obiskovalcev. Po podatkih PZS letno obišče slovenske gore 1,7 milijona ljudi. Planinska društva upravljajo 177 planinskih koč, zavetišč in bivakov z okoli 7.400 ležišči.

Planinske dejavnosti nikoli niso bile povezane samo s fizičnimi dosežki, temveč tudi s kulturnim in znanstvenim raziskovanjem in udejstvovanjem. Že prva društva so organizirala društvene večere s potopisnimi predavanji in fotografskami razstavami. Botanika Karla Zoisa, po katerem sta dobili poimenovanje Zoisova vijolica in Zoisova zvončica, štejemo za prvega graditelja planinskih koč v slovenskih gorah.

Fotografija in film gorskega sveta sta danes v svojevrstni obliki eden najbolj množično zastopanih na družbenih omrežjih. A prav gorski svet je zaslužen za prva dva celovečerna filma na Slovenskem: V kraljestvu Zlatoroga (1931) in Triglavske strmine (1932). Mag. Mirko Kambič, raziskovalec zgodovine slovenske fotografije v 19. stoletju, za samo fotografijo pravi, da je v drugi polovici 19. stoletja pomenila nov, naravi zvest, množičen in propagandno zelo učinkovit medij, ki se je v celoti uveljavil v 20. stoletju.

Turist je gornik, plezalec ali turist - popotnik
Posamezniki in skupine, ki so si skozi zgodovino prizadevali za organizirano planinstvo pod okriljem društev, so poudarjali pomen širjenja vrednot, ki jih goji pravi planinec, bodisi domači, meščanski ali tuji. Med prvimi društvi je bilo Gorsko društvo Triglavski prijatelji, ki so leta 1892 izdali prošnjo za oblastno veljavnost društva in ob tem zapisali: "Triglavske planine in gore zanimajo popotnike in turiste. Vsako leto Bohinj obiskujejo ugledni in učeni tuji gosti. Potrebna je ustanovitev društva, ki bi ustreglo turistovim zahtevam." Dr. Strojin v Zgodovini slovenskega planinstva ob tem dodaja, da je izraz turist v takratnih časih pomenilo tudi gornika, plezalca ali turista - popotnika, triglavska turistika pa je bilo poimenovanje takratnega planinstva.

Že na začetku 20. stoletja zgodovinski zapisi kažejo, da so se soočali z naraščajočim obiskom planinskih postojank, obiskovalci pa so zahtevali več udobja in boljšo postrežbo, s čimer se stari gorniki niso strinjali. Začela so nastajali gorniška pravila in etika ponašanja. Stoletje kasneje se zdi, da smo na različnih področjih dosegli izjemen razvoj, a v samem bistvu so najpomembnejše vrednote, ki jih kažemo s svojim odgovornim obnašanjem - vsak dan, na vsakem koraku.

zajem_zaslona_maPZS
Aplikacija maPZS.si je uradna aplikacija Planinske zveze Slovenije.

Aplikacije so bližnjica, a vsaka pot je izbira posameznika
Danes imamo pravila, opozorila, kodekse, napotke in prijazne opomnike bolj dostopne kot kadarkoli prej. Zemljevidi, priročniki, označevalne, opozorilne in informativne table, številne baze podatkov, dobre in slabe izkušnje drugih planincev v spletnih in mobilnih aplikacijah in na različnih družbenih omrežjih. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Triglavski narodni park in številni drugi na družbenih omrežjih ob predvidenem večjem obisku ali povečani nevarnosti v gorskem svetu opozarjajo na aktualne razmere. Zdi se, da ta krog ponavljanja ne bo nikoli zaključen. Vendar je bistveno, da se o samih usmeritvah, pravilih in režimih ravnanja, prepričamo na lokaciji sami in ne sledimo zgolj aplikaciji.

Z zelo veliko verjetnostjo, tudi na podlagi zgodovinskih zapisov, lahko rečemo, da res ne bo. Vedno znova in znova se vračamo k bistvu planinskih vrednot, ki jih odražajo dejanja vsakega posameznika. Želimo si, da bi zgodovinski zapisi o današnjih časih planinstva odražali srčnost, skrbnost in odgovornost do narave in ljudi, ki so na kakršen koli način povezani z gorskim svetom.
foto/zajem zaslona: MAPZS; podpis: Aplikacija maPZS.si je uradna aplikacija Planinske zveze Slovenije.


Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

vrh_julijcev Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan
Več o projektu VrH Julijcev na tnp.si.

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih