sreda, 19. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

petek, 1. december 2023, ob 0. uri, ogledov: 589

Zavzemanje za vključevanje invalidov v ukrepe pri podnebnih spremembah

Splošno | 
Odbor inPlaninec | 
Objavil(a): Marjeta Čič
Sogovorniki, ki so sodelovali na posvetu, že danes prepoznavajo pobude in projekte, ki lahko pripomorejo k bolj kakovostnemu življenju vseh. Tako so izpostavili metode zelenega socialnega dela, poskuse dopolnjevanja komunikacije z avatarji, ki sporočajo vsebine v znakovnih jezikih, projekte lahkega branja, ki dopolnjujejo vsebine o okolju, podnebnih spremembah in ravnanju v nepredvidenih situacijah, projekte multimodalne mobilnosti.
Ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru,  se ti zavzemajo za sodelovanje vseh pri razmišljanju o ukrepih pri podnebnih spremembah. To bi vodilo v boljše rešitve za prav vse.

V Hiši Evropske unije je 20. 11. 2023 potekal posvet z naslovom »Invalidi in podnebne spremembe«. Na posvetu se je srečalo 20 predstavnic in predstavnikov različnih skupin in nevladnih organizacij, ki se na raznolike načine lotevajo vprašanj o podnebnih spremembah in kakovostnem življenju invalidov. Ti ob mednarodnem dnevu invalidov sporočajo, da je ključna inkluzija vseh v načrtovanje ukrepov, ki se tičejo podnebnih sprememb in odziva nanje.
Invalidi_in_podnebne_spremembe

Naša družba se na različne načine odziva na podnebne spremembe. Prav vsa področja podnebnih sprememb pa se dotikajo tudi invalidnih oseb. Izziv je, kako v razmišljanja o ukrepih vključiti potrebe tako ali drugače oviranih, saj jih trenutno ne. To jih pogosto postavlja v slabši položaj v primerjavi z drugimi predstavniki skupnosti.

Prav iz tega izhajajo glavna sporočila posveta, ki jih lahko strnemo v naslednje točke:
● Vključevanje vseh skupin ljudi v razmislek in pripravo ukrepov za odgovarjanje na podnebne spremembe lahko prinese kakovostnejše rešitve za vse.
● Spremembe in ukrepe, do katerih prihaja, je potrebno pojasniti na načine, ki bodo razumljivi vsem.
● V delovanje vseh organizacij, predvsem pa tistih, ki podpirajo različne skupine invalidov je potrebno vnesti načela trajnosti, solidarnosti, spodbujati zdrav življenjski slog med njihovimi člani in uporabniki ter teme prilagajanja na podnebne spremembe vplesti v vsebino njihovih programov.
● Hkrati pa je potrebno vzpostavljati most z organizacijami s področja okoljevarstva in v njihove programe vključevati razmisleke o ljudeh, ki se srečujejo z različnimi oblikami oviranosti.
● Smiselno je začeti z vzpostavljanjem mreže prilagojenega javnega prevoza, ki bo raznolikim skupinam ljudi omogočila potovanje po državi na njim primeren način.
● Potrebno je krepiti sisteme zaščite in reševanja s podatki o osebah, ki potrebujejo dodatno podporo v procesu reševanja, gradnjo povezav v skupnosti med reševalci in osebami, ki jih bo v prihodnosti morda potrebno reševati, ter z izobraževanjem za prve posredovalce, da bodo bolje opremljeni s kompetencami za reševanje slabše mobilnih ali oseb, ki težko komunicirajo.


Velik izziv različnih skupin invalidov je povečano tveganje energetske revščine. Danes si veliko ljudi olajša življenje in izboljša njegovo kakovost z uporabo različnih električnih naprav. Naprave za izboljševanje mobilnosti (električni vozički, dvigala), za zagotavljanje življenjskih funkcij (aparati za predihavanje, gretje in hlajenje prostorov) in prevajalniki (pametne palice za slepe, sintetizatorji zvoka, kamere za pogovor na daljavo) so odvisni od električne energije. Povišane cene elektrike lahko zato še veliko močneje zarežejo v proračune, kot pri ostalih skupinah prebivalstva.

Za kakovostno življenje invalidi pogosto uporabljajo različne pripomočke, ki so zaradi različnih zdravstvenih tveganj, izdelani kot pripomočki za enkratno uporabo. Zato se zavedajo svojega povečanega ogljičnega odtisa in se ukvarjajo s tem, kako bi ga lahko zmanjšali.

Eden od ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa in spodbujanja trajnostnega načina življenja je razvoj javnega prevoza. Izziv predstavlja dostopnost javnega prevoza za različne skupine invalidov. Včasih gre za težave s primernostjo vozil (vstop v vozilo, prostor za manevriranje s pripomočki za gibanje), drugič za infrastrukturo postaj (previsoki ali prenizki pločniki, peroni, dostop do površin za vstopanje), tretjič za omejitve glede oblike pripomočka (vstop na avtobus je možen z vozički s priklopom, ne pa tudi z električnim skuterjem).

Izzivi z infrastrukturo se pojavljajo tudi pri uporabi drugih prevoznih sredstev in v različnih letnih časih. En primer je pri uporabi ročnih in drugih koles, prilagojenih za invalide. Kolesarske steze so pogosto oblikovane tako, da zaradi ostrih ovinkov in ožin ne omogočajo vožnje z omenjenimi kolesi. Posledica tega je, da invalidi kolesarji vozijo po cesti, kar jih še bolj izpostavlja. Drugi primer je ta, da zimske službe očistijo ceste, pločnikov pa ne, zato so osebe na vozičkih primorane uporabljati cestne površine.

Sistem javnega obveščanja danes ne doseže vseh skupin prebivalstva. Eden od izzivov je ta, da so informacije slabo prilagojene ljudem, ki imajo težave z razumevanjem. ARSO se trudi z jasnimi navodili ob napovedanih vremenskih ekstremih, zmanjka pa prevod v lahko razumljiv jezik. Pri tem so izziv tudi kanali obveščanja, ki niso nujno dostopni vsem - gluhi ne slišijo siren, niti radijskih objav.

Sogovorniki, ki so sodelovali na posvetu, že danes prepoznavajo pobude in projekte, ki lahko pripomorejo k bolj kakovostnemu življenju vseh. Tako so izpostavili metode zelenega socialnega dela, poskuse dopolnjevanja komunikacije z avatarji, ki sporočajo vsebine v znakovnih jezikih, projekte lahkega branja, ki dopolnjujejo vsebine o okolju, podnebnih spremembah in ravnanju v nepredvidenih situacijah, projekte multimodalne mobilnosti. Kot pomembnega so izpostavili tudi projekt »Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah«, ki se je zaključil letos poleti.

Sašo Kronegger, Zavod OS, in David Razboršek, Zavod VOZIM, pobudnika iniciative invalidskih in okoljskih organizacij, skupaj z

Zvezo Sožitje, Zavodom ArsViva, Zavodom ODTIZ, Društvom paraplegikov ljubljanske pokrajine, inkluzivnim projektom inPlaninec, Planinske zveze Slovenije, organizacijo Pridem.si, Kulturno-prosvetnim in športno rekreativnim društvom slepih in slabovidnih "Karel Jeraj", Boštjanom Jerko, tolmačem Slovenskega znakovnega jezika, EAMDA - Evropskim združenjem društev distrofikov ter organizacijami Ekologi brez meja, Inštitutom za zdravje in okolje in Mladinsko zvezo Brez izgovora, NoExcuse.

 


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih