Prestižna Bloudkova priznanja, ki jih od leta 1965 podeljuje Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za dosežke na področju športa, so podelili na slovesni prireditvi na Brdu pri Kranju. Bloudkove nagrade, najvišja državna priznanja Republike Slovenije za delo in dosežke na področju športa, so za življenjsko delo v športu prejeli Franc Ekar, Janez Penca in Vojko Orel, za vrhunski mednarodni dosežek pa Anže Lanišek. Na 59. podelitvi sta navzoče pozdravila predsednica republike Nataša Pirc Musar in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Poročilo je podal predsednika odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, vrhunski alpinist Viktor Grošelj.



Franc Ekar, alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik, ima za sabo na področju planinstva in alpinizma že 60 let prostovoljnega društvenega dela. Kot alpinist je opravil več kot 4000 plezalnih vzponov, med drugim dvanajst novih prvenstvenih smeri. V 60. in 70. letih je bil udeleženec več odprav v tuja gorstva, sicer pa je kar 40 let deloval kot predsednik Planinskega društva Kranj in 10 let kot predsednik Planinske zveze Slovenije. V zgodovino planinstva se je zapisal s pobudo in gradnjo Kranjske koče na Ledinah in planinskega muzeja v Mojstrani. Poleg vseh drugih obveznosti je bil podpredsednik OKS. Franc Ekar pa se je zapisal tudi med pionirje slovenskega sodobnega helikopterskega reševanja. Leta 1979 je bil v helikopterju na Krvavcu, ko se je ta zrušil. Po čudežu je nesrečo preživel in sodelovanje z Gorsko reševalno službo nadaljeval. Bil je prvi Slovenec, ki je stopil na sedem tisoč metrov visok Leninov vrh, udeležil se je odprave na pakistanski Hindukuš, pred 51 leti pa je bil vodja prve uspešne slovenske alpinistične odprave v Afriko, v masiv Mawenzija in Kilimandžara. Njegovo življenje je v celoti zapisano planinam in naravi.

Med desetimi prejemniki Bloudkovih plaket za leto 2023 je bila tudi športna plezalka Vita Lukan, ki je lovoriko prejela za pomemben tekmovalni dosežek v športu, potem ko je v lanski sezoni osvojila svojo krstno zmago v svetovnem pokalu, in sicer na tekmi v težavnostnem plezanju v Brianconu. Domače navijače pa je navdušila s tretjim mestom na tekmi v težavnosti v Kopru, kjer je ni zmedlo niti to, da je med plezanjem v finalu izgubila vrečko z magnezijem. Vita je bila leta 2018 mladinska svetovna prvakinja v težavnosti in osvojila srebrno kolajno na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu, zadnja leta pa uspešno zastopa slovenske članske barve. 

Bloudkovo nagrado, najvišjo državno nagrado na področju športa, so za slovensko plezanje in alpinizem do sedaj prejeli: Miha Potočnik (1967), Joža Čop (1970), Aleš Kunaver (1974), VI. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava za osvojitev Makaluja (1975), Jugoslovanska alpinistična odprava - Everest '79 za osvojitev najvišjega vrha sveta po novi smeri (1979), Franc Knez (1984), Odprava Cerro Torre za prvenstveni alpinistični vzpon v Patagoniji (1985/86), Janez Krušic (1987), Tomo Česen (1989), Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za dosežke v alpinizmu/novo smer na Kangčenzengi (1992), Tomaž Humar za najodmevnejši dosežek v letu v svetovnem alpinizmu (1999), Davo Karničar za izjemni športni podvig v Himalaji/smučarski spust z Everesta (2000), Martina Čufar (2001), Mina Markovič (2012) in Janja Garnbret (2018).

Poleg trojice športnih plezalk, ki so prejele Bloudkovo nagrado, so Bloudkove plakete za slovensko športno plezanje do zdaj že prejeli: Natalija Gros in Mina Markovič leta 2011, Jernej Kruder leta 2015, leta 2017 Janja Garnbret in Domen Škofic, leta 2018 selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren, leta 2019 športni plezalec Gregor Vezonik, leta 2020 športna plezalka Mia Krampl in leta 2022 Luka Potočar. V gorskih športih sta Bloudkovo plaketo prejela leta 2016 tekmovalni turni smučar Nejc Kuhar in leta 2018 tekmovalec v lednem plezanju Janez Svoljšak.

Iskrene čestitke!