nedelja, 16. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

četrtek, 30. maj 2024, ob 7.30 uri, ogledov: 451

Planinski vestnik | Katera barva sveti na vremenskem semaforju?

Splošno | Mala šola planinstva | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje meteorologi vsak dan ocenimo, kako (ne-)običajne bodo vremenske razmere v naslednjih petih dneh. (Ne-)običajnost vremenskega dogodka ter s tem tudi njegov vpliv na naravo, življenje in imetje ljudi določimo z eno od semaforskih barv. Zeleno uporabimo, če bo vreme v naslednjih dneh brez posebnosti, rumeno, če je potrebna pozornost ob vremenski situaciji, oranžna sugerira pripravljenost na izredne vremenske razmere in rdeča, ko je treba preventivno ukrepati, da zmanjšamo škodo in zaščitimo človeška življenja.
Vremenska opozorila odražajo (ne-)običajnost vremenskih dogodkov predvsem v nižinskem svetu, kjer živi večji del prebivalstva, a vsekakor vplivajo na nas tudi, če se odpravljamo kam više. Razmere so lahko v hribih celo zaostrene, ne velja pa to enako za vsako od spremenljivk, na katere na agenciji ARSO opozarjamo, zato si poglejmo, kako interpretirati vremenska opozorila pri načrtovanju ture.

Veter
Prva vremenska spremenljivka, ki po navadi prinaša ekstremno vreme, je veter. Znano je, da hitrost vetra z višino narašča. Veter sicer upočasnjujejo objekti in drevesa, na njegovo smer ter včasih tudi na hitrost pa vpliva relief. V večini primerov bo za veter rumeno obarvana regija v severni polovici Slovenije za nižine predstavljala hitrosti vetra v sunkih med 50 in 70 km/h, oranžno obarvana med 70 in 90 km/h ter rdeče obarvana nad 90 km/h. V višjih legah so sunki vetra lahko za 20 in več km/h močnejši, torej bomo težave v gorah imeli že pri nižji (rumeni) barvi vremenske ogroženosti, še zlasti na izpostavljenih grebenih. Ob odhodu v hribe moramo biti zato previdni in oprezni tudi zaradi morebitnega lomljenja vej na drevesih.

Dež
Druga od vremenskih spremenljivk, na katero opozarjamo, je dež. Resda obstaja rek, da ni slabega vremena, je le slaba oprema, a ob opozorilih za dež je vseeno potreben premislek pri načrtovanju ture. Za barvami se običajno skrivajo številke, ki pa so včasih lahko varljive. Ne predstavlja enake nevarnosti 50 mm dežja v 24 urah sredi poletja v sušnem vremenu, ko vsaj del vode sproti počrpa rastje, kot enaka količina dežja po že sicer deževnem mesecu izven rastne sezone. Čeprav smo v gorah daleč od rek in poplav, se zaradi prevelike namočenosti vseeno ravno na naši poti lahko utrga zemeljski plaz. Z malo sreče se bo to zgodilo, preden bomo teren prečkali, a bo morda odneslo del poti, zaradi česar bomo imeli težave pri sestopu.

Nalivi oziroma močnejše padavine v krajšem časovnem obdobju - le v nekaj urah - so povezane z nevihtami. Tudi nanje opozarjamo. Nalivi ne zamašijo samo cestnih odtokov v mestih, ampak povzročijo tudi, da na pohodni poti kar iz nič nastane hudournik, ki nas lahko spodnese ali pa nam onemogoči nadaljevanje poti. Druga večja nevarnost, ki jo prinašajo nevihte, pa so udari strel. Jeklenice so eden glavnih predmetov, ki v gorah močno privlačijo strele. Nevihte nas poleti včasih presenetijo, včasih pa turo speljemo kljub veliki verjetnosti za njihov nastanek, saj upamo, da bomo prej v dolini.

zemeljski_plaz_foto_veronika_hladnik_zakotnikVečje količine padavin v krajšem časovnem obdobju vodijo v nastanek zemeljskih plazov, ki pogosto poškodujejo ali celo odnesejo pot. Foto Veronika Hladnik Zakotnik

Sneg, poledica, žled
Kadar na močnejše sneženje opozarjamo po nižinah, seveda vedno sneži tudi v hribih. Zlasti v hladnejši polovici leta ob obilnih dežnih padavinah po nižinah preverimo mejo sneženja, da nas sneg ali dež ne presenetita. Verjetno ni treba poudariti, da ob prehodu hladnih vremenskih front tudi v poletnih mesecih dež večkrat preide v sneg ali nastane kakšna ploha sodre ali toče. Vse to v zelo kratkem času povzroči hiter temperaturni padec, tudi za 10 °C ali več, tako da nam majica in kratke hlače niso več dovolj.

V zimskih mesecih opozarjamo na poledico in žled, ki se seveda lahko pojavita tudi v višjih legah in nam otežita dostop do izhodišč ali nasploh ogrozita varno hojo. Opozorila pred snežnimi plazovi so izdana le za višje lege. Dejavniki za nastanek plazov so večja količina novega snega, napihan sneg ali šibke plasti. Informacije o opozorilih pred plazovi je mogoče najti v Plazovnem biltenu.

Temperatura
Po navadi je precej drugače v gorah, ko opozarjamo na nizke temperature po nižinah. Glede na to, da gre za hladnejši del leta, bodo tovrstna opozorila pogosto lansirana v primerih, ko bo nad nami dlje časa trajajoče območje visokega zračnega tlaka, katerega posledica bo tudi (izrazita) temperaturna inverzija. Zato bo takrat v hribih nenavadno toplo za zimo. Morda bo kdo to opozorilo celo izkoristil, da se bo šel v hribe pogret.

Tudi opozorila za visoke temperature veljajo v prvi vrsti za nižinski svet, a ob visokih temperaturah po nižinah so razmeroma visoke temperature tudi v hribih. Po eni strani se takrat hodimo v višje lege hladit, a toplotna obremenitev ob športni aktivnosti je tudi v hribih zelo velika. Potenje je povečano, zato je večja verjetnost za dehidracijo. Marsikdo to rešuje z velikimi količinami popite tekočine med turo, še najbolje pa je v gore oditi čim bolj zgodaj, da so temperature vsaj med vzponom še zmerne.

Kombinacije vremenskih dogodkov
Ob izdanih vremenskih opozorilih so torej razmere lahko različne v hribih in dolinah. Zato je ob vsakem opozorilu pametno razmisliti in turo ustrezno prilagoditi. Ne smemo pozabiti niti na kombinacije (ne-)običajnih vremenskih dogodkov. Močno sneženje ob močnem vetru zelo zmanjša vidljivost in zakrije morebitne pasti v naravi. Močan veter ob nizkih temperaturah poskrbi za še večji občutek mraza, ki ob neprimerni obleki vodi v podhladitev. Vremenske razmere močno vplivajo na varnost v gorah, zato pred načrtovanjem ture preverimo, kakšna opozorila so izdana in za kdaj, da se naš izlet ne bo sprevrgel v klic na številko 112.

zelezove_kamnine_foto_veronika_hladnik_zakotnikJeklenice in železove kamnine so med nevihto prava vaba za strele. Foto Veronika Hladnik Zakotnik

Veronika Hladnik Zakotnik

Prispevek je objavljen v majski številki Planinskega vestnika.

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih