23.06.2024 19:07
1453
23.06.2024 19:07
1453


IZSEKI
| »Kaj smo pa mi želeli narediti s tem? Dati sporočilo, da ti otroci s sladkorno boleznijo tipa 1, ki imajo morda kdaj zarad tega neke ovire pri športni vzgoji v šolah in drugje, ker prej niso nekaj veliko hodili po hribih, da lahko kljub takšni bolezni vse to počnejo in da so zares resne ovire samo v glavi. Tudi za vse ostale velja tako!«
»Že vsa leta imam predavanje nevarnosti v gorskem svetu pozimi za tečajnike in potem rečem: Če želite biti varni, dajte to upoštevati. Potem sem se pa spomnil, da pravzaprav resen napredek se pa zgodi tam, ko greš izven cone udobja. Pa ne da bi izzival nevarnost, ampak vsi smo delali bedarije in smo se s tega nekaj naučili. Želimo, da zanamci, ko pridejo, teh bedarij ne bodo delali. In jim, to je bolj filozofsko vprašanje, s tem jemljemo zmožnost nekega razvoja, ker jim to želimo preprečiti. Jaz nimam otrok, da bi vedel kako je to pri otrocih, ampak zagotovo moraš ti narediti neko bedarijo in upati, da se takrat nič ne bo zgodilo. To je skregano s filozofijo družbe, v kateri gremo bolj v varno, predvidljivo, ampak to je bistven del alpinizma. Pika!« »V dobi individualizma se mi zdi, da neka društva in skupnosti veliko dajo posameznikom. Je del, ki ga ne moreš zmeriti v denarju. Sam zelo dobro veš, če se z nekom navežeš na vrv, se lahko čez 20 let srečaš in se boš v momentu tega spomnil. Ta povezava bo na isti ravni kot je bila!« |