ponedeljek, 9. december 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

torek, 19. november 2024, ob 14. uri, ogledov: 497

Planinski vestnik se je odpravil na ... odpravo!

Planinska kultura | 
Odbor za založništvo in informiranje | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Novembrska številka Planinskega vestnika je posvečena odpravam naših alpinistov, ki pritrjujejo Grošljevi misli, da se je z vsake odprave vrnil drugačen. Iskali smo povezavo med tremi na videz popolnoma različnimi odpravami, ki pa so alpinistom pustile globok pečat in mogoče celo postavile temelj uspešnejšim odpravam, ki šele prihajajo. Na naslovnici, katere avtor je naš vrhunski alpinist Marko Prezelj, je prikaz drugega dneva prvega vzpona na Nanada Shori, 6344 m. V ozadju vzhodni vrh Nanda Devi.

Intervju smo naredili z vrhunskim alpinistom Alešem Česnom, ki je letos poleti z britanskim alpinistom Tomom Livingstonom priplezal na Gašerbrum III po prvenstveni smeri čez zahodni greben. Drugi intervju je z Billi Bierling. Je strokovnjakinja za komunikacijo, izvršna direktorica Himalajske baze podatkov, humanitarka, prevajalka, alpinistka, ki je poleg Mount Everesta stala še na petih osemtisočakih in velja za naslednico Elizabeth Hawley, kronistke vseh himalajskih vzponov.

V planinskih spominih se avtor poda na isto turo (do smaragdnih jezer) kot pred dvajsetemi leti. Pišemo o nepričakovani najdbi čevlja pod Everestom, ki je pripadal alpinistu Andrewu Irvinu, ki se je leta 1924 skupaj z Georgom Malloryjem podal na Everest, a še do danes ni znano, ali sta prišla na vrh, zato za prvi vzpon šteje vzpon Edmunda Hillaryja in njegovega soplezalca šerpe Tenzinga Norgayja 29. maja 1953. Vldimir Habjan piše o zahtevnem reševanju ponesrečenke s spustom po Gamsovi grapi - s posebnostjo, ki jo izveste na koncu članka.

V rubriki Zdravje dr. Petra Zuper svetuje, kako ravnati ob ugrizih kač. Pišemo o ikoni kosovskega visokogorja Nehariju Drizi, o prenovljeni vili Kredarica, o letošnjem srečanju veteranov alpinistov, o vsakoletnem zboru alpinistične in plezalne skupnosti v Ospu, s PD Bled praznujemo 75 let, potopili pa smo se še v novo knjigo Naveza, ki sta jo napisala Iztok Tomazin in Tomo Virk.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo v deželo ostrnic, v Loško dolino in na Babno Polje. Poleg zanimivih opisov območja in znamenitosti najdete opise vzponov na Križno goro (857 m), Petiček (1161 m), Vražji vrtec nad Babnim Poljem (904 m) in na Višivec nad Babnim Poljem (853 m).

Sledijo stalne rubrike: strip (o podcenjevanju gora), literatura, planinska organizacija, novice, pismo.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

PDF Uvodnik, kazalo

PV_nakup_nov_24


TEMA MESECA
Odprave

INTERVJU
Aleš Česen

PLEZALNI SPOMINI
Nepozabna pot do smaragdnih jezer

IZLET
Korenine

ZGODOVINA PRVEGA PRISTOPA NA EVEREST
Do kod je prišel ta čevelj?

Z NAMI NA POT
Dežela ostrnic

INTERVJU
Billi Bierling

GORSKO REŠEVANJE
Spust po Gamsovi grapi

ZDRAVJE
Pazi, kača!

STRIP
Podcenjevanje gora

ODMEV TIŠINE
Ikona kosovskega visokogorja

KULTURNA DEDIŠČINA
Prenovljena vila Kredarica

ALPINISTIČNI VETERANI
Množica novih članov

FESTIVAL ALPINIZMA 2024
Znanje in druženje na enem mestu

OBLETNICE
Blejsko društvo praznovalo

LITERATURA
Povabilo na nesluteno pustolovščino

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

NOVICE

PISMO

planinska_trgovina_pzs_186x130
 
 
 Zakaj odprava ni (le) plezanje

Viki Grošelj, Slovenec z desetimi preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh kontinentov, pravi, da se je z vsake odprave vrnil drugačen. In vsakič znova ga je vleklo na novo. O odpravah, ki s strogo objektivnega vidika niso bile uspešne, Grošelj nikoli ne piše kot o neuspehu, ampak zgolj kot o enem od nedoseženih ciljev. Kar nam daje slutiti, da o odpravi nikoli ne govori kot o doseženem vrhu ali preplezani steni, ampak bolj o vsem tistem, kar ločuje odpravo od golega potovanja ali plezanja. Novembrska številka Planinskega vestnika je posvečena odpravam naših alpinistov, ki pritrjujejo Grošljevi misli. Iskali smo povezavo med tremi na videz popolnoma različnimi odpravami, ki pa so alpinistom pustile globok pečat in mogoče celo postavile temelj uspešnejšim odpravam, ki šele prihajajo.

Gregor Šegel je z Markom Prezljem konec lanskega leta poskušal splezati na Mukut Parbat. Člani PK Rifnik Šentjur so raziskovali Zanskar, o sedemdnevnem vzponu na Gašerbrum III Aleša Česna in Toma Livingstona so poročali svetovni mediji. Skoraj zagotovo ste brali o mednarodni odpravi na Nanda Devi East, kamor je s soplezalcema, z gruzijskim in francoskim alpinistom, julija letos skušal splezati Marko Prezelj. Še vedno odmeva - in še dolgo bo - odprava štirih naših alpinistk, ki so septembra v Himalaji preplezale štiri prvenstvene smeri, od katerih najbolj izstopa smer na Lalung I. O teh dveh boste brali v prihodnjih številkah Planinskega vestnika, na naslednjih straneh vam predstavljamo prve tri. Različni cilji, različna stopnja težavnosti, različni rezultati z vidika objektivnega merjenja uspešnosti glede na dosežene zastavljene cilje.

Pa je cilj vedno vrh ali preplezana stena? Odprava je po mnenju številnih plezalk in plezalcev tudi eden izmed najbolj neposrednih načinov spoznavanja samega sebe, svojih meja, vrednot in še česa. Tej misli lahko pritrdim tudi sama. Upam si celo trditi, da je nemogoče, da tako prvinska izkušnja, kot je alpinistična odprava, ne bi vplivala na vse, kar neizbežno pride za njo - na vrnitev v vsakdanje življenje, med vsakdanje skrbi, dirko s časom, družinske obveznosti in vse tisto, kar med odpravo ne obstaja, saj se življenje tam skrči na iskanje najbolj optimalnega načina varnega napredovanja proti cilju, skrb za dovolj opreme v nahrbtniku in seveda skrb za nujne življenjske potrebe: taljenje vode za čaj ter prehranjevanje.
Kadar šteje preživetje, je življenje najdragocenejše. Ko imaš malo, a vendar toliko, da preživiš, imaš vse. Če se znaš obrniti in se odreči cilju, da bi ostal živ, si našel dovolj modrosti, da lahko to v metaforičnem smislu narediš tudi takrat, ko se nekje daleč iz doline oziraš proti zasneženim vrhovom in razmišljaš, kdaj se boš lahko vrnil tja. Spoznanje, ki je v življenju zares nekaj vredno, za sabo vedno skriva doživetje, ki nas je do njega pripeljalo. Odprave jih ponujajo veliko, a hkrati pogosto ponujajo več vprašanj, kot je odgovorov. To je njihov čar, njihova draž, ki jo lahko najdemo na vrhu sveta ali pa veliko niže v krajih, o katerih vemo malo ali nič.

Naj Grošljevemu razmišljanju dodam še svojo misel; če se boste s take ali drugačne odprave vrnili bogatejši - a ne v materialnem smislu - potem je odprava uspela, pa če ste dosegli zastavljeni cilj ali ne. In ravno to je bistvo odprave.

 

Marta Krejan Čokl

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih