NOVICE  

»V petih dneh, 10 do 12 ur smo hodili, smo prišli na Severni tečaj. Postavili smo tabor na tečaju, naredili nekaj slik in naslednji dan, ko smo se zbudili, smo bili 1,8 km bolj zahodno od tečaja. Čez noč se je premaknilo na zahod! Vsako noč se je premaknilo.«

»Po devetih dneh je helikopter prišel. Imam sliko, ker sem slikal, kakšno veselje je bilo v bazi. Eden je v samih gatah prevale delal, eden je z daljnogledom gledal. Janko je mahal z bivak vrečo, da nas ne bi zgrešil, čeprav so piloti točno videli kje je baza, so videli vse!«

»Na Grenlandiji smo prišli do hrane. Vedeli smo, da imamo skrčene želodce. »Fantje, malo hrane!« Vsak je prišel s svojim vozičkom iz trgovine. Piva nam niso dali, ker nismo imeli bonov. Sem hotel od enega Eskima kupiti bone, a je bilo tako drago, da sem si mislil: »pir je cnej' kot boni.« Potem sem ugotovil, kako prideti do bonov in je eden tekel v tisto pisarno po bone s potnimi listi in smo jih imeli preveč. Piva dovolj in sem se postavil pred trgovino. V petih minutah so vsi boni šli in smo imeli pivo plačano. So me takoj naučili, kako se dela posel.«

»Jaz pa sem šel takrat pogledat proti C. Torreju, kjer gre pot, kako zgleda stena, ker sem imel željo še tisto videti. To je prišlo na vrsto 86'-ega (85/86) z najboljšo ekipo na Svetu takrat. Trem mušketirjem so se pridružili še trije najboljši: Pavle Kozjak, Slavko Svetličič in Peter Podgornik. To je bil team s katerim bi takrat na Svetu lahko naredil karkoli bi želel. Vse! In sem imel željo z njimi še kej narediti. Pa žal ni šlo!«