NOVICE
petek, 25. julij 2025, ob 8. uri, ogledov: 616 Čudoviti svet gorskega rastlinja: pazimo nanj in ga ohranimo za zanamce| Varstvo gorske narave | | | Komisija za varstvo gorske narave | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | V Sloveniji je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah zavarovanih 91 taksonov (rodov in družin) oziroma 240 vrst rastlin. Med njimi so tudi visokogorske in sredogorske rastline. | Najbolj znane so planika, encijani ali svišči (Clusijev svišč, Kochov svišč, Froelichov svišč, košutnik ali rumeni svišč, panonski svišč), murke (vseh vrst), avrikelj ali lepi jeglič, kranjski jeglič, alpska možina, Sternbergov klinček in druge vrste gorskih nageljčkov, Zoisova zvončica, velikonočnica in druge vrste kosmatincev, lilije (kranjska lilija, turška lilija, brstična lilija, žafranasta lilija), ozkolistna narcisa, dišeči volčin, Blagajev volčin, lepi čeveljc, rumeni sleč, navadna jarica, šopasti repušnik.
>>> Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.
Med najbolj ogroženimi so ozko razširjene rastlinske vrste, ki imajo le nekaj rastišč - od gorskih rastlin na primer alpska možina, ki ima le nekaj rastišč v krnskem pogorju, na Črni prsti in Poreznu, in tiste z življenjskim prostorom, kjer so pritiski zaradi človeških posegov in intenziviranja dejavnosti največji. Pri tem ne izginjajo samo posamezne vrste, ampak celotni habitatni tipi. Izpostavljamo mokrišča (zasipanje, izsuševanje) in ekstenzivna travišča (intenzivno gnojenje, zgodnja košnja ipd.).
Gorska narava je zaradi zahtevnih geoloških in klimatskih zahtev zelo ranljiva. Problem hoje se močno pokaže na strmih množično obiskanih pobočjih, kjer se naredijo erozijska žarišča brez rastlinja. Pohodniki naj gorske rastline občudujejo na kraju samem, naj jih ne trgajo in ne izkopavajo. Zavedati se morajo tudi, da vsakršna hoja izven poti rastline poškoduje in uničuje.
Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bil iznos nekaterih gorskih rastlin zelo velik. Planike in tudi druge gorske rastline so posamezniki v šopih prodajali na tržnicah. Prav to je bil razlog, da so bile planike med našimi prvimi zavarovanimi rastlinskimi vrstami: na Kranjskem leta 1892, Goriškem in Gradiškem leta 1896, na Štajerskem leta 1898. Na ta problem so se odzivale tudi gorske straže planinskih društev, ki so svoje člane ter tudi druge pohodnike opozarjale na nesprejemljiva ravnanja. Naravovarstvena služba je z namenom ozaveščanja izdala vrsto plakatov o zavarovanih gorskih rastlinah ter opozarjala na prepoved trganja. Za danes lahko rečemo, da so prizadevanja prejšnjih desetletij imela učinek, saj je med planinci večinoma uveljavljen kodeks, da se gorskih rastlin ne trga.
Pri Planinski zvezi Slovenije deluje posebna Komisija za varstvo gorske narave. Znotraj planinskih organizacij že vse od sredine prejšnjega stoletja delujejo tako imenovane gorske straže, kjer člani planinskih društev prav posebno pozornost namenjajo varstvu gorskih rastlin.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor |
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih