16.09.2025 08:51
1238
16.09.2025 08:51
1238
Na vrhu smeri Silmarillion (VIII-/VI-, 140 m). Foto: arhiv članov odpraveNajin glavni plezalski cilj je bil, da splezava kakšno prvenstveno smer na območju zahodnih Lofotov v bližini Kjerkfjordna. Po dnevu plezanja sva rekla, da greva is vasice Henningsvær na ogled sten, v katerih sva želela preplezati nove smeri. Tako sva se usedla v avto in šla, nakar na poti, nad cesto, zagledava vrh s steno, ki je zgledala zelo dobra za plezanje. Po pregledu vodnička vidiva, da ima stena samo 2 smeri, zato sva se odločila, da kar tukaj nekaj splezava. Ura je bila že bolj večerna, kar v poletnem času tam to res ni problem. Svetloba vztraja iz dneva v dan vse od junija pa do avgusta. Odpraviva proti steni. Dostop je bil daljši, kot je izgledal, ampak v kakšni uri in pol prispeva pod steno, nakar vidiva, da situacija ni tako dobra kot na daleč izgleda. V steni je bilo v glavnih razčlembah veliko trave in mahu, zato sva si premislila in se odločila, da greva nazaj. Usedeva se v avto in nadaljujeva proti prvotnemu cilju, kamor prispeva naslednji dan po nekaj urah hoje in spanca. Za ogled sten sva si vzela en dan časa in šele naslednji dan poizkusila preplezati smer na vrh Breitflogtindna. Žal sva na polovici obrnila. Smer sva rahlo zgrešila zaradi napačnega vrisa, volje za še 1 poizkus pa so nama vzele strme plate, varovane z nezanesljivimi svedrovci. Naslednji dan se je vreme poslabšalo, zato sva se vrnila v Henningsvær.
Nadaljevala sva v manjši steni, kjer sva splezala smer Silmarillion (VIII-/VI-, 140 m) in res uživala, saj naju je kljub visoki težavnosti na dveh mestih spremljalo zelo dobro varovanje. Po tem sva šla plezat v Presten, kjer so daljše smeri - preplezala sva smer Vestpillaren direct (VI/V-, 450 m), ki je z razlogom ena od bolj priljubljenih smeri. Sledi res dobrim razčlembam in nudi odlično plezarijo od začetka do konca.
Naslednji dan sva imela počitek, ki sva ga aktivno koristila za lovljenje rib, po katerih Lofoti slovijo bolj kot po plezanju. Po počitku sva se vrnila v Presten in vstopila v smer Codfather. Preplezala sva 3 raztežaje, potem pa sva se zaradi slabega počutja odločila obrniti.
Plezanje v smeri Permit to Asgard. Foto: Peter BoričUplezavanja je bilo dovolj, zato se napotiva proti Kjerkfjordnu z željo po preplezani prvenstveni smeri. Prvi dan sva poizkusila po novi smeri na Marklitinden. Plezanje na začetku je bilo res dobro, a na polovici stene so razpoke, po katerih sva si želela do vrha, preozke še za klin, kaj šele za plezanje. Tako sva se odločila za povratek.
Naslednji dan greva v južno steno Segltindna, kjer sva našla lepe prehode skozi steno vse do vrha. Preplezala sva novo smer in jo poimenovala Bukov Mcflurry (V+/IV, 515 m). Uživala sva v plezanju in tudi v razgledih z vrha, ki so fenomenalni.
Najino plezanje se je s to smerjo zaključilo, ne pa tudi dogodivščine. Zadnji dan nama bo v spominu ostal po res prijetnih ljudeh, ki so naju sprejeli v njihovo okolje in nama bili pripravljeni pomagati na različne načine. Vse od zabavnih komentarjev in nasmeška Filipinca (prava legenda med zaposlenimi na potniškem trajektu), pa do Avstralke, ki naju je oskrbovala z vodo, posodila kajak in sploh skrbela za super pogovore. Srečala sva tudi dva Norvežana, s katerima sva lahko malo bolj spoznala, kako se oni lotevajo plezanja in delila tudi nekaj najinih zgodb.
Sledila je pot domov, ki sva si jo prijetno popestrila z ogledom norveških kmetij in cerkva ter sprehodi po njihovi naravi. Spoznala sva Oslo ponoči, ob švedskem mestu Bohuslan pa plezala trad smeri v granitu.
Z odpravo sva zadovoljna in vesela za vse dogodivščine in varen prihod domov. Hvala za finančno podporo Komisiji za alpinizem, Alpinističnemu odseku Radovljica in Alpinističnemu klubu Rinka.
Plezanje v smeri Silmarillion (VIII-/VI-, 140 m). Foto: Anja PetekKronološki potek odprave:
Razgled z vrha Kjerkfjorden. Foto: Anja Petek
Preplezane smeri:


Henningsvær