sobota, 20. julij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

četrtek, 28. avgust 2008, ob 0. uri, ogledov: 973

Pomembna stoletnica Frischaufovega planinskega doma na Okrešlju

Okrešelj je mogočna gorska trdnjava, ki je ves čas kljubovala vsem naravnim in  drugačnim vihram. Mogočno in trdno slovensko, še posebej Savinjsko, celjsko planinstvo ga je ohranilo, ubranilo in zgradilo, tako da z vso vnemo opravlja prijazno poslanstvo planinsko alpinističnega sožitja. In v letošnjem letu, ko je nastalo leto popolnega sproščenega in neoviranega gibanja v evropskih državno mejnih gorstvih postaja  Okrešelj simbol in most spoštljivega planinskega zbliževanja in obiskovanja narodov v najpopolnejši planinski srčni  iskrenosti.

Stoletni jubilej te planinske koče, slovesno in svečano odprte 2. avgusta 1908, stoječe v mogočnem planinskem visokogorskem okolju v slikoviti gorski soseščini med ostenji, grebeni in vertikalami, od Ojstrice, Rinke, Mrzle gore,... pod Savinjskim sedlom in nad naravnim spomenikom izvirom in slapom Savinje, sovpada tudi s 115 letnim jubilejem »Savinjske podružnice« Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena 28. avgusta 1893 v Mozirju, kot druga podružnica Slovenskega planinskega društva. Zgornja Savinjska dolina letos obeležuje tudi 115. letni jubilej, ko so se v letu 1893 odločili zgraditi zahtevno cesto od Luč do Solčave in jo tudi v letu dni zgradili. To je bilo za planinstvo in lažjo dostopnost v gorski svet velikega  pomena. Prav tako tudi alpinistični dogodek, ki se je zgodil pred 115 leti, 13. oktobra 1893, vzpon Franca Kocbeka in vodnika Johana Piskernika  po  severno -  vzhodnem grebenu z Jezerskega sedla na Koroško Rinko ali Križ, kjer je mogočno križišče nekdanjih slikovitih treh dežel: Koroške, Štajerske Savinjske in Kranjske. Ta vzpon, ki je bil opravljen brez »plezalnih« pomagal in varovanj, je v tistem času veljal za najtežavnejšo turo v Savinjskih Alpah. 

Na mestu, kjer danes stoji sodoben, okolju prijazen in arhitekturno dovršen planinski dom, je bila lokacija nekdanje koče DAV - celjske sekcije, ki jo je leta 1907 uničil snežni plaz. Na tem mestu so se zavedni in podjetni planinci savinjske podružnice odločili zgraditi novo, slovensko planinsko kočo. To se je uresničilo s slovesno otvoritvijo že naslednje leto, torej pred stotimi leti. Vzcvetela je nova, čudovita planinska postojanka, ki se je ves čas borila s trdoto gorskega preživetja. Planinsko kočo na Okrešlju so namenili in sklenili  poimenovati po profesorju matematike, dr. Johannesu Frischaufu ob njegovi 70 letnici. Johannes Frischauf je bil izjemno zaslužen za razvoj slovenskega planinstva, še posebej za temeljito, strokovno in verodostojno raziskovanje Savinjskih Alp. S tem poimenovanjem so odpravili tudi krivico, storjeno Frischaufu, ko  je DAV  odstranil  napis  »Frischaufova  koča« na koči, ki je stala  na pomembnem planinskem križišču za vzpone na Grintavec, Kočne in Greben, na lokaciji nad sedanjo Taško v Suhem Dolu pod Kokrskim sedlom. Ta ukinitev in odstranitev Frischaufovega imena z nemške postojanke, prej  imenovane Suhadolnikove, je bila storjena, ker se je Frischauf odločil za sodelovanje in pomoč ne nemškemu, pač pa slovenskemu planinstvu. Skratka stopil je za Slovence na pravično narodovo slovensko stran, česar pa takrat Nemci niso sprejeli.

V obdobju, ko se je zgradil slovenski Okrešelj so se podobnimi nagnjenji gradile slovenske planinske koče tudi v drugih slovensko govorečih planinskih okoljih. To obdobje in čas je bilo obdobje boja za slovensko ohranitev in utrditev slovenstva. In tedaj je nastalo sporočilo, gorsko planinskemu svetu  je potrebno dati »slovensko lice in podobo«, tako slovenske napise na planinskih smerokazih, planinskih kočah in planinskih poteh. Slovenci, in še posebej savinjski planinci, so dobili  izjemnega  zaveznika in dobrotnika za in v dobro slovenstva.

Med pomembne zapuščine dr. Johannesa Frischaufa zanesljivo sodi njegova edicija izdana v letu 1894 v Gradcu, v kateri so podrobno dokumentirani dogodki pri odkrivanju  Karavank in Savinjskih Alp. Veliko pozornosti je namenjal slovenskemu izrazoslovju, imenovanjih  vrhov in ostalih področij in krajev v predelih in gorah Savinjskih Alp.

V tem spisju so podrobno zapisana dela in opravila pri prvih vzponih, nadelavah prvih poti v Savinjsko - Jezerskih Alpah, Grintovcih. Prav Franc Kocbek je bil tisti, ki je razumel vrednote profesorja, cenil njegova dela in podpore z deli in s sredstvi, ki jih je Frischauf namenjal tem področjem. Izpostavljal je dejstvo in princip nacionalne svobode, da gore pripadajo le narodu, ki biva pod njimi. Za nadelavo poti, ki so bile zgrajene po njegovi zamisli in trasiranjih, deloma tudi financiranjih, ne bi smeli nikdar pozabiti, kje so »Frischaufove« planinske poti: Turski Žleb, Robanov kot, Molička Planina, Zgornje Ravni -  Mlinarsko sedlo, Kokrsko sedlo, Dolci,...  Izkazal se je kot pionir turizma in alpinizma v Savinjskih Alpah. V letu 1893, rojstnem letu Slovenskega planinstva, se legenda slovenskega, savinjskega planinstva Franc Kocbek, načelnik druge na novo ustanovljene savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, prvič sreča z dr. Frischaufom. Obhodila sta vsa aktualna, neraziskana, področja Savinjskih Alp. Nastalo je trajno druženje in pravo hribovsko prijateljstvo. S pridobitvijo soglasja takratnih oblastnikov sta pospešila tudi ustanovitev Kranjske podružnice. Zgradila se je Češka koča, katere  koordinator in skrbnik izgradnje je bil prav Franc Kocbek, ki so ga z vso vnemo in zaupanjem angažirali češki planinci slovenske podružnice Slovenskega planinskega društva.

Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva je tako neposredno naredila izjemno delo in vrednote za vse slovensko planinsko delovanje, razvoj in društvo. Zato so takrat velikokrat poudarjali, da si slovenskega planinstva brez Frischaufa v tistih časih ne moremo predstavljati. Bil je dobrotnik z usodo in zgodovino Slovenskega planinskega društva. Ob priložnostni slovesnosti ob njegovi 60 letnici so bile izrečene Johannesove besede: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje slovenske planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v posesti, svoji posesti  Triglav, da celo Savinjske Alpe...; Slovenci naj  krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«. Morda je to tudi priložnost, da bi ob letošnjih »Okrešeljsko planinsko celjskih jubilejih« predlagali, da bi oblikovali spominsko planinsko pot po vrhovih in gorah, kjer sta tako srčno goram predano delovala slavni načelnik Savinjske podružnice Slovensko planinskega društva Franc Kocbek in Johannes Frischauf. Delovni, ustvarjalni in slovenskim goram predan, za kar je bil zaslužno odlikovan s častnim članstvom »Slovenskega planinskega društva«.

Ob jubilejih, kakršen je sedaj na Okrešlju, ko praznuje Savinjsko planinstvo, ki je napredno, sodobno in vsestransko delovno, smo lahko presrečni in veseli. Celjsko planinsko društvo se je skozi čas utrjevalo in potrjevalo z novimi vizijami in deli. Tudi v  letu 1945 so našli elan in moč, da so v vojni porušeno, uničeno in požgano planinsko premoženje sanirali in obnovili, kajti savinjskemu področju je v vojni povzročena škoda bila ocenjena kot druga največja v Sloveniji.  

Ob tem pomembnem jubileju izrekamo v imenu članstva Planinske zveze Slovenije celjskemu planinskemu društvu iskrene čestitke, pohvale in zahvale za vse kar se je naredilo in se dela v splošnem javnem interesu: za delo z mladimi, na področju planinskega gospodarstva, vrhunskega alpinizma, dela na planinskih poteh..., še posebej tisto, kar je pomembno za javno dobro. In trdno smo prepričani, da bodo vizije in delo celjskih planincev še naprej planinsko napredne, sodobne in pomembne za Savinjsko  dolino in ves slovenski planinski prostor, kot bližnje in daljne zamejstvo.



September 2008


predsednik Planinske zveze Slovenije

mag . Franci Ekar


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih