NOVICE  

Ko so se je v »adventu« leta 2007 tudi v slovenskih Alpah odprle meje, da so Alpe postale gore svobodnega gibanja in vzpenjanja na vrhove v območjih državnih in deželnih meja, so se tudi  vzpodbudile potrebe in zahteve, da s skupnim čezmejnim sodelovanjem uspešno, kakovstno in kulturno izvajamo gorsko naravovarstvene aktivnosti. Zato je primer in pobuda koroških planincev  - njihovega meddruštvenega odbora še kako aktualna in pomembna da priredijo in organizirajo planinski praznik na znamenitem mejnem karavanškem vrhu Pece. Gore so tako postale gore brez meja, področje in področja, kjer se ceni in spoštuje različnost.To so različnosti po letih, razmišljanjih, izobrazbi, politiki, veri.. naravnani v »cilj«, delati in si prizadevati za dobro gora in spoštovano partnerstvo s planinsko gorskim svetom.  

Slovenski gorski svet je stičišče kontinentalnega in sredozemskega klimatskega območja. Prepleta se troje mogočnih kultur: slovenske, germanske in romanske. Planinska zveza Slovenije, ki združuje 56.000 registriranih članov, vključenih v skoraj 280 planinskih društvih z 8240 km planinskih poti in 171 planinskimi postojankami  je v svetovni primerljivosti po številčnosti članstva na šestem mestu. Po številu planinskega članstva na število prebivalstva pa smo močno na prvem mestu v svetu.   Planinsko zvezo Slovenije so že v devetdesetih letih povabili, še posebej avstrijski planinci v pripravo na ustanavljanje združenja alpskega loka /Club Arc Alpin/ CAA. V tem združenju je Slovenija že vse skozi aktivno prisotna in tudi s podpredsedniškim mestom. Tudi planinske aktivnosti, t.i. sodelovanje in srečanja treh dežel: Slovenije, Italije in Avstrije so postala trdna tradicija. Planinska zveza se tudi druži in sodeluje tako kot tudi avstrijske planinske institucije z delom in poslanstvom  »Alpske konvencije«, v katero so vključena vse države v  Alpah. Operativni sedež pa je v Inssbrucku in prav v tem času so aktivna delovna sodelovanja, kako vplivati na države podpisnice Alpske konvencije, da bi spoštovali in uresničevali podpisane protokole, iz katerih izhajajo obveze varovanja alpskega sveta, kateremu smo priča po prevelikem pa tudi brezobzirem izkoriščanju le tega, kot usklajevanje gospodarskih interesov z ekološkimi zahtevami, narediti projekte in realizacije le teh, kako preprečevati škode in oškodovanja onesnaževanja narave in prostora in ozračja na sploh. V osnovi  je tu skrb za pravične in prijazne medsebojne povezanosti in soodovisnosti  gospodarstva, kulture in narave.  S 1. januarjem Slovenija od Francije že drugič prevzema za dve leti predsedovanje aktualni pomembni instituciji za gorski svet, »Alpski konvenciji«. Sodelovanje z Avstrijo poteka že kar precej časa, ko je Planinska  zveza Slovenije v navezi z Avstrijo izvajala PHARE programe pri nameščanju čistilnih naprav, še posebej pri planinskih postojankah v karavanškem gorskem svetu. Od skoraj 45 čistilnih naprav je iz tega čez mejnega programa in sredstev Evropske skupnosti bilo nameščenih 12 čistilnih naprav v gorskem svetu. In tako, kot danes štejejo le rezultati in dosežki, tako je tudi pri  naravovarstvenih projektih. Samo sodelovanje tudi pri »olimpijskem sporočilu« ne šteje več tako kot nekoč. Potrebno je zmagati in izpolniti predpisane norme.

Planinski  praznik na slovenski Koroški ima danes veliko poslanstvo in sporočilo, ko s prijaznostjo in realnostjo sporoča, vabi  k sodelovanju, da je čas in potreba po resničnem in prijaznem, tudi čez mejnem sodelovanju in dopolnjevanju. Prišel je čas, da tako kot vetrovi, divjad,  gams v Karavankah, ne pozna meja, ki jih je človek umetno ustvaril, ampak vse bolj postaja dolžnost človeka, da se s skupnimi dogovori ustvarjajo kar najboljši pogoji za varstvo in ohranjanja gora in z enako skrbnostjo skrbi tudi za prijazne življenjske pogoje v planinsko gorskem svetu. In s tem  bomo dosegli pravo planinsko iskreno veselje na vrhovih gora, katerega si bomo s srečo in prijaznstjo delili, pa tudi, da bomo  v nesreči poskrbeli za pomoč in prijateljstvo.

Predsednik Planinske zveze Slovenije

mag. Franci Ekar

V septembru 2008



V sklopu 28. srečanja koroških planincev v luči "šengena" je MDO Koroške in PD Mežica izdalo izjemno kakovosten "zbornik" - kronologijo o delu in dosežkih koroškega planinstva. Zapisane misli so aktualne za sedanji čas in vizije za v prihodnje ter nujnost planinske prihodnosti. Zapisi župana Globasnice Paula Robniga, predsednika PZS Francija Ekarja, predsednika MDO Koroške Draga Horjaka, Mirka Tovšaka, Viljema Blatnika in zgodoviski pregled Mirka Mlakarja. Zbornik je še posebej aktualen, ker je preveden tudi v nemščino, česar so se še posebno razveselili avstrijski udeleženci tega srečanja.