petek, 26. april 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

torek, 11. oktober 2011, ob 0. uri, ogledov: 2068

Jesen in zima najbolj primerni za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom

Narava | Preventiva | Splošno | 
Objavil(a): Zdenka Mihelič
Strokovnjaki UKC Ljubljana tudi letos osveščajo: Slovenija sodi med endemična področja; možnosti okužbe pa so še posebej izpostavljeni tisti, ki veliko časa preživijo v naravi. Jesen in zima sta najbolj primerna za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom.
V UKC Ljubljana opozarjajo, da je jesensko in zimsko obdobje najbolj primeren čas za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Slovenija sodi med endemična področja s klopnim meningoecefalitisom, zato je cepljenje priporočljivo za vse osebe od enega leta naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je verjetnost okužbe visoka. Strokovnjaki opozarjajo, da je za doseganje učinkovite zaščite pred klopnim menigoencefalitisom treba opraviti cepljenje v skladu s priporočili, to je osnovno cepljenje s tremi odmerki in nato s posameznim poživitvenim odmerkom na 3 do 5 let.

Klopni meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic, ki se običajno pokaže dva do tri tedne po vbodu okuženega klopa. Bolezen največkrat poteka v dveh zamahih: začetnem obdobju, ki se kaže z vročino, glavobolom, utrujenosto in slabim počutjem. Največrat traja manj kot en teden, sledi nekajdnevno izboljšanje, nato pa ponovno poslabšanje z visoko vročino, hudim glavobolom in bruhanjem; pogosto je prisotno tresenje prstov rok in jezika, včasih motnje zavesti. Pri manj kot 10 odstotkih se pojavijo ohromitve. V Evropi umre približno 1 odstotek obolelih, pri 5 odstotkih ostaneje trajne ohromitve, pri dobri tretjini bolnikov pa bolezen pusti posledice, kot so: glavoboli, slabo počutje, utrujenost, motnje spomina in mišljenja, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja.

Slovenija sodi med endemična področja za klopni meningoencefalitis z obolevnostjo, ki je med najvišjimi v Evropi. V časovnem obdobju od leta 2005 do 2010 je pri nas za klopnim meningoencefalitisom na leto zbolelo od 166 do 373 oseb. V letu 2009 so bili prijavljeni 304 primeri klopnega meningoencefalitisa, velika večina prijavljenih je bila hospitalizirana, ena oseba je za posledicami bolezni umrla. Najvišja incidenca bolezni je bila leta 2009 prijavljena v kranjski regiji (38/100.000 prebivalcev). Strokovnjaki opozarjajo, da je glede na visoko obolevnost pri nas stopnja osveščenosti še vedno premajhna, prav tako je nizka precepljenost Slovencev, ki znaša le dobrih 10 odstotkov.

V Sloveniji se okuženi klopi nahajajo predvsem v centralnem predelu Slovenije, na Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem, nekoliko manj pa na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju. V zadnjem času je naraslo število okužb s klopnim menigoencefaltisom tudi na Primorskem, kjer se je bolezen v preteklosti le redko pojavljala. Zato ni mogoče točno začrtati okuženega območja in cepljenja omejiti le na nekatere predele Slovenije.

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja na ustrezno zaščito pred klopnim meningoencefalitisom z dokončanjem osnovne sheme cepljenja: »Klopni meningoencefalitis je huda bolezen, ki prizadane osrednje živčevje in lahko na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Kljub temu, da strokovnjaki vedno znova opozarjamo na razmeroma visoko stopnjo ogroženosti, je osveščenost in precepljenost prebivalcev Slovenije še vedno majhna. Ljudje pogosto pozabijo, da je za doseganje ustrezne zaščite pred klopnim meningoencefalitisom treba opraviti osnovno shemo cepljenja z vsemi tremi odmerki. Ta zaščita pa ne traja vse življenje in jo je potrebno v rednih časovnih presledkih (na 3 do 5 let) obnavljati.«

Bolezni so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, posebej pa tisti, ki se gibajo v naravi oziroma svoj poklic opravljajo na prostem, zbolevajo pa tudi otroci. Strokovnjaki opozarjajo, da je za učinkovito zaščito pred boleznijo potrebno opraviti osnovni program cepljenja z vsemi tremi odmerki. Najbolj primeren čas za pričetek cepljenja je hladnejše obdobje, se pravi ravno ti jesenski dnevi.

Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi z enomesečnim razmikom v hladnejšem obdobju leta, torej v prihajajočih mesecih. Tretji odmerek naj sledi čez 6 - 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki: prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let, po 60. letu starosti pa ponovno na vsake 3 leta. Za ljudi, ki so s cepljenjem pričeli v začetku tega leta, se priporoča, da osnovni program cepljenja s tretjim odmerkom zaključijo pred začetkom naslednje sezone aktivnosti klopov, ki bo spomladi.

Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih osebnih zdravnikih.

Dodatne informacije:
Univerzitetni klinični center Ljubljana

Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja
Prof. dr. Franc Strle, dr. med.,
Tel: 01 522 21 10



Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih