NOVICE  

- V zimskih dneh je planinski svet po navadi prekrit s snežno odejo. Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo. Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni preveč snega), pa je na planem to nemogoče. Kajti že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z

njim ali s plastjo ledu.

- Poleg tega moramo biti v zimskih dneh pripravljeni še na dejstva, kot so nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, nevarnost proženja plazov, na katero moramo biti stalno pozorni, in seveda možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri poti/vrhov, pripravi in opremi.

- Upoštevajmo tudi, da na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani. 

- Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo lahko utegnili potrebovati.

- Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem področju.
 

- Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah. Poleg tega pa še dobre zimske pohodniške čevlje (lahko tudi plastične ali turno-smučarske za turne smučarje), gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostno osebno zaščitno obleko pred vetrom, mrazom in mokroto, dobro termo izolativno obleko, zaščito pred močnim soncem, dovolj rezervne obleke in zaradi zaprtosti koč tudi dovolj tople tekočine in hrane.

- Prav tako sta obvezni tehnični opremi cepin in dereze. Oboje se naučimo uporabljati. Četudi razmere na izhodišču ture kažejo drugače, oboje vzemimo s seboj, saj se razmere spreminjajo tako z višino kot s časom. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin (palice pospravimo na nahrbtnik).

- Med obvezno opremo, ki sodi v gore pozimi, je tudi plazovni trojček: plazovna žolna, sonda in snežna lopata. Plazovno žolno, nameščeno na telesu pod zgornjimi plastmi obleke, imejmo na turi vedno priključeno (doma preverimo delovanje), sondo in lopato pa v nahrbtniku. Ob uporabi plazovnega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj plazovni trojček ne zagotavlja preživetja pod snegom, veča pa njegove možnosti. Pred zimsko sezono moramo prav tako obvezno obnoviti znanje o uporabi plazovne žolne ter izvesti praktične vaje lociranja zasutega v plazu. Dobro obvladovanje te opreme je bistvenega pomena pri njeni praktični uporabi in je od tega v veliki meri odvisen tudi naš uspeh ob morebitni nesreči s snežnim plazom. Z daljšim iskanjem zasutega v snežnem plazu je možnost njegovega preživetja bistveno manjša.

- Pomembno je tudi, da pred uporabo preverimo stanje opreme, ki je preko poletja nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči ...).

- Vsa oprema pa nam nič ne koristi, še več, lahko je tudi nevarna, če je ne znamo uporabljati. Zato je tudi tu zelo pomembno znanje - učenje in obnavljanje naučenega v praksi.
 

Kakšno težavnost poti priporočiti tistim, ki niso vešči planinskih pohodov v zimskih razmerah?
 

- Planincem in ostalim ljubiteljem gora, ki niso vešči gibanja v planinah v zimskih razmerah in nimajo zadosti lastnih izkušenj, priporočamo, da se vključijo v planinska društva in se z njimi pod vodstvom vodnika PZS v organiziranih skupinah odpravijo v gore. Radi se tudi posvetujte v vodniki PZS, jih povprašajte za nasvet, povejte jim svoje izkušnje o hoji v gore pozimi. Vodnik PZS vam bo znal svetovati tudi pri izbiri vodenega pohoda s PD. 

- Priporočamo pridobitev znanja o gibanju v gorah pozimi oz. obnovitev le-tega. Znanje najboljše dobite v planinskih društvih in njihovih planinskih šolah.

- Upoštevajte nasvete in opozorila. Svoje poti v gore vselej načrtujte in upoštevajte postopnost (od lažjih k težjim; od krajših k daljšim), pot ali vrh si izberite glede na vaše znanje, fizično pripravljenost in tehnično usposobljenost.

- Pa tudi sicer velja pravilo (če ne gre za voden pohod, ki ga vodi vodnik PZS in pozna pot): nikoli se ne podajajmo na poti in vrhove, če jih nismo dodobra spoznali že v kopnih razmerah. Pozimi je pokrajina spremenjena, prekrita s snežno odejo, prav tako pot in markacije.

- Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami. 

- Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.
 

- Je vsak letni čas, le da izberemo primerne planinske, gorniške pohode in poti, prilagojene našim psihofizičnim sposobnostim in trenutnim vremenskim razmeram. Prav je, da se zavedamo, da je čar narave tudi v tem, da jo spoznavamo v vseh letnih časih. Tega se zaveda vedno več obiskovalcev gora, ki so aktivni v gorah skozi vse leto - hodijo, plezajo in smučajo v vseh letnih časih, tudi pozimi. S tem skrbimo tudi za stalno in redno športno aktivnost ter skozi redne tedenske izlete spoznavamo lepote narave in njeno spreminjanje skozi čas.
 

Če pride do nesreče, je bistveno, da:

- Ohranimo prisebnost in ostanemo mirni. S tem pomirimo tudi ostale udeležence.

- Ocenimo situacijo in zaščitimo SEBE in PONESREČENCA pred neposrednimi nevarnostmi.

- Nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.

- Pokličemo center za obveščanje na številko 112 in jih obvestimo o nesreči, pri tem navedemo naslednje podatke:

- KDO kliče,

- KAJ in KJE se je zgodilo,

- KDAJ se je zgodilo,

- KOLIKO je ponesrečencev in KAKŠNE so poškodbe,

- KAKŠNE so okoliščine na kraju nesreče (pomembno v primeru helikopterskega

reševanja),

- KAKŠNO pomoč potrebujete.

Na pomoč lahko pokličete s pomočjo mobilnega telefona, UKV radijske postaje, ki se

nahajajo v planinskih kočah ali preko sistema SAPOGO (samodejni odzivni radio sistem).

Ob zimskih razmer ni odveč še enkrat opozoriti:   - v gore in na svoje planinske poti se podajajte primerno opremljeni, - izbirajte poti, premierne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu, - pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan, - preverite odprtost koč (večina je pozimi zaprtih, sploh v visokogorju in sredogorju), - pred turo (ne samo dan ali dva prej, temveč več dni prej) spremljajte vremensko napoved za gore, kamor se odpravljate, - upoštevajte podatke o višini snežne odeje, snežnih razmerah v gorah, in stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, - v gore ne odhajajte ob in vsaj tri dni po obilnejšem sneženju ter ob napovedanih otoplitvah, - naučite se oz. ponovite znanje o uporabi derez in cepina ter zaustavljanje s cepinom, - preverite delovanje plazovne žolne, zamenjajte baterije in jo skupaj s snežno lopato in plazovno sondo tudi dosledno uporabljajte. - odpravite se v gore dovolj zgodaj in  - o svojih poteh in načrtih obvestite domače. Vedno imejmo tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti - naš cilj je varno priti domov.