PZS: Zadnji oz. prvi žig SPP tudi na Debelem rtiču

NOVICE

petek, 31. maj 2013, ob 0. uri, ogledov: 14236

Zadnji oz. prvi žig SPP tudi na Debelem rtiču

Poti \| Splošno \|
Komisija za planinske poti \|

Objavil(a): Zdenka Mihelič
	V minulem letu, 8. maja 2012, smo v prostorih Planinske zveze Slovenije podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju med Rdečim križem Slovenije - zvezo združenj, humanitarno organizacijo nacionalnega pomena, in Planinsko zvezo Slovenije.
Takrat smo spoznali, da imamo mnogo skupnih področij, ki bodo koristne za obe organizaciji. Eden izmed prvih načrtovanih projektov je bil, da prvi oziroma zadnji žig Slovenske planinske poti prenesemo na Debeli rtič. V nadaljnjih dogovorih in v soglasju z Obalnim planinskim društvom Koper smo se dogovorili, da vsem, ki se podajo na pot, da zberejo vse žige Slovenske planinske poti, omogočimo, da prvi ali zadnji žig odtisnejo na stari lokaciji v Ankaranu (bar Korta),ali se podajo do Debelega rtiča, kjer je domuje Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije. V ta namen je bila v torek, 21 maja 2013, v prostorih Mladinskega zdravilišča in letovišča (MZL) na Debelem rtiču seja Predsedstva PZS, ob kateri je predsednik PZS Bojan Rotovnik slovesno predal žig SPP generalnemu sekretarju RKS dr. Danielu Starmanu. Žig SPP se nahaja na recepciji Hotela Arija v MZL Debeli rtič, še vedno pa je kot omenjeno tudi v Ankaranu. Slavica Tovšak ------------------------------------------- V letošnjem letu praznuje Planinska zveza dva pomembna jubileja: 120-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva (27. 2. 1893), katerega pravna naslednica je Planinska zveza Slovenije. Poleti pa bomo praznovali 60 let Slovenske planinske poti, ki je bila odprta 1. avgusta 1953 kot »Slovenska planinska transverzala št. 1« od Maribora do Ankarana in je bila prva tovrstna planinska pot na svetu. Častitljivo obletnico, 60-letnico Slovenske planinske poti, kot se sedaj transverzala imenuje, smo in še bomo v PZS počastili s številnimi dogodki, med drugim pa bomo v skrbi za varnejše obiskovanje gora v okviru Komisije za planinske poti PZS poskrbeli, da bodo na Slovenski planinski poti, ki je dolga kar 599 km in ima 75 kontrolnih točk, v sodelovanju z OKS in Heliosom planinske poti s pomanjkljivimi ali že zbledelimi rdeče-belimi Knafelčevimi markacijami obnovili ali na novo markirali.