sobota, 24. avgust 2019
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

sreda, 14. avgust 2013, ob 0. uri, ogledov: 6604

Marjan Zupančič starta na rekord po Slovenski planinski poti

Gorski športi | Poti | 
Komisija za gorske športe | Komisija za planinske poti | 
Objavil(a): Zdenka Mihelič
Jutri, 15. avgusta 2013, se na izjemno pot po Slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana podaja vrhunski gorski tekač Marjan Zupančič, član KGT Papež, ki želi izboljšati rekordni dosežek Klemna Trilerja, ki je lanskega avgusta Slovensko planinsko pot pretekel v pičlih 8 dneh 14 urah in 45 minutah. Srečno, Marjan!
Slovenska planinska pot (SPP), najstarejša in najdaljša slovenska vezna pot, je tudi najstarejša tovrstna vezna pot v Evropi in na svetu ter je 1. avgusta 2013 praznovala 60 let od odprtja (po idejni zasnovi Ivana Šumljaka, očeta SPP) in v dolžini 600 km s 45.200 metri vzpona in 45.500 metri spusta. Lani je Klemenu Trilerju uspelo preteči SPP v rekordnem času: v 8 dneh 14 urah 45 minut. Letos pa sem je Marjan odločil, da izzove njegov čas ter postavi nov rekord..

Marjan o pripravah: »Na projekt sem se začel pripravljati že v začetku leta, ko sem s prijatelji za trening pretekel celotno traso SPP. Kar nekajkrat smo se zaradi pomanjkljivih oznak pošteno izgubili. Z izgubljanjem sedaj ne bo več problemov, saj sem vse poti shranil v Garmin kot trek. Priprave so zaključene uspešno in 15. avgusta ob 6. uri zjutraj v Mariboru pričnem s tekom.«

SPP_Marjan_Zupancin_starta_na_rekord_avg2013_5_kolaz

Kakšen pa je načrt tvojega tega po SPP?

Prvi dan - 15. avgusta ob 6. uri zjutraj - m e čaka prečenje Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca. Nato SPP zavije na Smrekovca in Raduhe ter se strmo spusti v Robanov kot. Vendar lepot gora ne bom videl, ker bom tod hodil predvidoma ponoči.

SPP_Marjan_Zupancin_starta_na_rekord_avg2013_4Drugo jutro me za zajtrk čaka vzpon na Ojstrico in prečenje Grintovcev. Sledijo domači hribi: Storžič, Kriška gora, Dobrča, Begunjščica in Stol. Ko bom na Stolu, bom že videl Triglav, najvišjo točko poti. Do tja pa me čaka še cel dan teka prek zahodnega dela Karavank. Če bo lepo vreme, bom in če bom slučajno tod hodil podnevi, bom z vrha Triglava že lahko videl cilj - morje. Triglavu sledi tehnično najzahtevnejši del poti prek Kriških podov, Razorja, Prisojnika in Jalovca. Ko bo vse to za mano, me čaka le še en dvatisočak - primorski velikan Krn. Sledi prečenje Spodnjih Bohinjskih gora, ki so skorajda moj drugi dom. Za tem pa pot postane tehnično manj zahtevna, a razdalje postanejo večje. Bolnica Franja, Ermanovec, Bevkov vrh, Sivka, Idrija, Vojsko , Mali Golak , Čaven , Sinji vrh, Col so točke Slovenske planinske poti , ki jih bom obiskal tega dne. Od tu sledi še prečenje dveh Kraških planot Javornika in Nanosa. Za tem pa me do cilja čakata le še dva tisočaka - Vremščica in Slavnik.

Marjan, kako da si se odločil narediti rekord Slovenske planinske poti s 69 žigi in ne s 75, kot jih ima SPP od lani?

Ker želim izboljšali rekordni dosežek Klemna Trilerja, sem vzel enako knjižico/dnevnik s Slovenske planinske poti, kot jo je delal Klemen - tisto, ki je imela 69 kontrolnih točk.

Marjanov podvig bomo spremljali in navijali tudi na spletni strani PZS, Facebook strani PZS, prav tako boste lahko spremljali na Facebook strani Slovenska planinska pot 2013 in tekaškem forumu.

Marjanu želimo srečno pot, čim manj žuljev in veliko energije vse do Ankarana!

-------------------------------------------------------------------------------------------

SPP_SI_2013_karta_m

SLOVENSKA PLANINSKA POT V ŠTEVILKAH in zanimivi podatki o njej

Odprta 1. avgusta 1953, imela je 80 točk.
Pobudnik in idejni snovalec: Ivan Šumljak.
Število točk: danes 75 kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 je bilo 80 kontrolnih točk).
Dolžina poti: dolžina po reliefu (tista, ki jo podajamo za dolžino SPP): 599 km, skupno vzpona: 45,2 km, skupno spusta: 45,5 km.
Ko planinci danes prehodijo Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana:
- obiščejo 75 kontrolnih točk, 
- se okrepčajo v 58 planinskih kočah
- se povzpnejo na 23 čudovitih vrhov,
- obiščejo 5 slovenskih mest in 
2 muzeja -> Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Bolnico Franja.
Ena izmed točk na poti, Škocjanske jame, pa sodi v Unescovo kulturno dediščino.
- jih na vsej SPP spremlja rdeče-bela Knafelčeva markacija s številko 1.

V Planinski založbi PZS o SPP:
- Dnevnik s Slovenske planinske poti
- Vodnik Slovenska planinska pot

Ravno v tem času v okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919).

V ENEM ZAMAHU, NAJHITREJE ... PRIJATELJ, HODI POČASI!
Ocene, v kolikšnem času je moč prehoditi Slovensko planinsko pot, so različne. Če bi zmerno hodili, bi jo prehodili v enem zamahu v 28 dneh.
Najhitreje jo je v vsej zgodovini opravil oz. pretekel v letu 2012 Klemen Triler, več: http://www.pzs.si/novice.php?pid=7247. Lani je SPP v enem zamahu prehodila (v 30 dneh) tudi Pia Peršič, http://www.pzs.si/novice.php?pid=7281.
Vendar pa ... Začetnik si na njej sistematično pridobiva gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan gornik, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Zato Slovenska planinska pot ni namenjena samo zbiranju žigov. Ivan Šumljak nam daje napotek: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«

Že več planincev tekačev je podiralo rekorde na Slovenski planinski poti. Prva sta bila Franc Kavčič - Kavka in Marko Dovjak, ki sta transverzalo leta 1983 zmogla v enajstih dneh bruto oz. v 10 dneh neto (četrti dan sta počivala zaradi prehoda vremenske fronte). Radovan Skubic - Hilarij je zmogel pot SPP v 11 dneh in pol oz. v 10 dneh in pol; prvič leta 1995, nato še leta 1997. Milan Županec, ki se je podal na lov za rekordom leta 2002, je prav tako kot Hilarij imel precej slabega vremena, njegov čas pa je bil 13 dni. Toliko pa je potreboval Uroš Feldin leta 2009. Edina ženska, ki je do sedaj pretekla SPP, je bila pokojna ultramaratonka in gorska tekačica Ruth Podgornik Reš - pretekla jo je leta 2010 v 13 dneh. Bojan Jevševar je v Planinskem vestniku (avgust 2008) zapisal ločnico med preteči - prehoditi SPP: če jo zmoreš v manj kot 14 dneh, si jo pretekel, če v več kot 14 dneh, pa si jo prehodil. Ta misel je tudi spodbudila Feldina, da jo je pretekel. Zagotovo je Klemnov rekord - 8 dni, 14 ur in 45 minut - več kot odličen - sedaj pa ga bo Marjan poskušal preseči in v Ankaran priteči hitreje kot Klemen.

Vsi, ki se podajajo na SPP, pa morajo biti ne samo odlični gorski tekači, ampak tudi hribovci, znati se morajo gibati v gorskem svetu, na zahtevnih in zelo zahtevnih zavarovanih planinskih poteh itd. Že mala napaka je lahko na taki poti usodna.

Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je bilo podeljenih prav toliko značk. V evidenci PZS so kot prvi prejemniki častnega znaka za prehojeno pot vpisani: Pregrad Pašič, Beograd (1958), Dušan Starčevič, Beograd (1958), Lojze Hafner , Ljubljana (1958), Marjan Ribarič, Ljubljana (1958), Ema Trbovšek, Ljubljana (1960), Franc Bračko, Hoče (1965), Stanka in Tome Demšič, Hoče (1965).
Število udeležencev/planincev v zadnjih letih, ki so prehodili SPP: leta 2000: 251 pohodnikov, 2001: 247, 2002: 255, 2003: 255, 2004: 194, 2005: 185, 2006: 200, 2007: 179, 2008: 206, 2009: 178, 2010: 116, 2011: 167 udeležencev.

Zdenka Mihelič
Fotografije Marjan Zupančič

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih