NOVICE
sreda, 14. avgust 2013, ob 0. uri, ogledov: 9310 Marjan Zupančič starta na rekord po Slovenski planinski poti| Gorski športi | Poti | | | Komisija za gorske športe | Komisija za planinske poti | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Jutri, 15. avgusta 2013, se na izjemno pot po Slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana podaja vrhunski gorski tekač Marjan Zupančič, član KGT Papež, ki želi izboljšati rekordni dosežek Klemna Trilerja, ki je lanskega avgusta Slovensko planinsko pot pretekel v pičlih 8 dneh 14 urah in 45 minutah. Srečno, Marjan! |
Slovenska planinska pot (SPP), najstarejša in najdaljša
slovenska vezna pot, je tudi najstarejša tovrstna vezna pot v Evropi in na svetu ter je 1. avgusta 2013 praznovala 60 let od odprtja (po idejni
zasnovi Ivana Šumljaka, očeta SPP) in v dolžini 600 km s 45.200 metri vzpona in
45.500 metri spusta. Lani je Klemenu Trilerju uspelo preteči SPP v rekordnem
času: v 8 dneh 14 urah 45 minut. Letos pa sem je Marjan odločil, da izzove njegov
čas ter postavi nov rekord..
Marjan o pripravah:
»Na projekt sem se začel pripravljati že
v začetku leta, ko sem s prijatelji za trening pretekel celotno traso SPP. Kar
nekajkrat smo se zaradi pomanjkljivih oznak pošteno izgubili. Z izgubljanjem
sedaj ne bo več problemov, saj sem vse poti shranil v Garmin kot trek. Priprave
so zaključene uspešno in 15. avgusta ob
6. uri zjutraj v Mariboru pričnem
s tekom.«
Kakšen pa je načrt
tvojega tega po SPP?
Prvi dan - 15. avgusta
ob 6. uri zjutraj - m e čaka prečenje Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca.
Nato SPP zavije na Smrekovca in Raduhe ter se strmo spusti v Robanov kot.
Vendar lepot gora ne bom videl, ker bom tod hodil predvidoma ponoči.
 Drugo jutro me za
zajtrk čaka vzpon na Ojstrico in prečenje Grintovcev. Sledijo domači hribi:
Storžič, Kriška gora, Dobrča, Begunjščica in Stol. Ko bom na Stolu, bom že
videl Triglav, najvišjo točko poti. Do tja pa me čaka še cel dan teka prek
zahodnega dela Karavank. Če bo lepo vreme, bom in če bom slučajno tod hodil
podnevi, bom z vrha Triglava že lahko videl cilj - morje. Triglavu sledi
tehnično najzahtevnejši del poti prek Kriških podov, Razorja, Prisojnika in
Jalovca. Ko bo vse to za mano, me čaka le še en dvatisočak - primorski velikan
Krn. Sledi prečenje Spodnjih Bohinjskih gora, ki so skorajda moj drugi dom. Za
tem pa pot postane tehnično manj zahtevna, a razdalje postanejo večje. Bolnica
Franja, Ermanovec, Bevkov vrh, Sivka, Idrija, Vojsko , Mali Golak , Čaven ,
Sinji vrh, Col so točke Slovenske planinske poti , ki jih bom obiskal tega dne.
Od tu sledi še prečenje dveh Kraških planot Javornika in Nanosa. Za tem pa me
do cilja čakata le še dva tisočaka - Vremščica in Slavnik.
Marjan, kako da si se odločil narediti
rekord Slovenske planinske poti s 69 žigi in ne s 75, kot jih ima SPP od lani?
Ker želim izboljšali rekordni dosežek Klemna Trilerja,
sem vzel enako knjižico/dnevnik s Slovenske planinske poti, kot jo je delal
Klemen - tisto, ki je imela 69 kontrolnih točk.
Marjanov podvig bomo spremljali in
navijali tudi na spletni strani PZS, Facebook strani PZS,
prav tako boste lahko spremljali na Facebook strani
Slovenska planinska pot 2013 in tekaškem forumu.
Marjanu želimo srečno pot, čim manj žuljev in veliko
energije vse do Ankarana!
-------------------------------------------------------------------------------------------
SLOVENSKA PLANINSKA POT V
ŠTEVILKAH in zanimivi podatki o njej:
Odprta 1.
avgusta 1953, imela je 80 točk.
Pobudnik in idejni snovalec:
Ivan Šumljak.
Število točk: danes 75
kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk
(leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 je bilo 80
kontrolnih točk).
Dolžina poti: dolžina po
reliefu (tista, ki jo podajamo za dolžino SPP): 599
km, skupno vzpona: 45,2 km,
skupno spusta: 45,5 km.
Ko planinci danes prehodijo Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana:
- obiščejo 75 kontrolnih točk,
- se okrepčajo v 58 planinskih kočah,
- se povzpnejo na 23 čudovitih vrhov,
- obiščejo 5 slovenskih mest in
- 2 muzeja -> Slovenski
planinski muzej v Mojstrani in Bolnico Franja.
- Ena izmed točk na poti,
Škocjanske jame, pa sodi v Unescovo kulturno
dediščino.
- jih na vsej SPP spremlja rdeče-bela Knafelčeva markacija s
številko 1.
V Planinski založbi PZS o SPP:
- Dnevnik s
Slovenske planinske poti
- Vodnik
Slovenska planinska pot
Ravno v tem času v okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek
za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo
planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919).
V ENEM ZAMAHU, NAJHITREJE ... PRIJATELJ, HODI
POČASI!
Ocene, v kolikšnem času je moč
prehoditi Slovensko planinsko pot, so različne. Če bi zmerno hodili, bi jo
prehodili v enem zamahu v 28 dneh.
Najhitreje jo je v vsej
zgodovini opravil oz. pretekel v letu 2012 Klemen Triler,
več: http://www.pzs.si/novice.php?pid=7247.
Lani je SPP v enem zamahu prehodila (v 30 dneh) tudi Pia Peršič, http://www.pzs.si/novice.php?pid=7281.
Vendar pa ... Začetnik si na
njej sistematično pridobiva gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi
vso pot, je že izkušen, razgledan gornik, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki
jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Zato Slovenska planinska pot ni
namenjena samo zbiranju žigov. Ivan Šumljak nam daje napotek: »Prijatelj,
hodi počasi! Transverzalo res lahko
opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo,
mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«
Že več
planincev tekačev je podiralo rekorde na Slovenski
planinski poti. Prva sta
bila Franc Kavčič - Kavka in Marko Dovjak, ki sta transverzalo leta 1983 zmogla
v enajstih dneh bruto oz. v 10 dneh neto (četrti dan sta počivala zaradi
prehoda vremenske fronte). Radovan Skubic - Hilarij je zmogel pot SPP v 11 dneh
in pol oz. v 10 dneh in pol; prvič leta 1995, nato še leta 1997. Milan Županec,
ki se je podal na lov za rekordom leta 2002, je prav tako kot Hilarij imel
precej slabega vremena, njegov čas pa je bil 13 dni. Toliko pa je potreboval
Uroš Feldin leta 2009. Edina ženska, ki je do sedaj pretekla SPP, je
bila pokojna ultramaratonka in gorska tekačica Ruth Podgornik Reš - pretekla jo
je leta 2010 v 13 dneh. Bojan Jevševar je v Planinskem vestniku (avgust 2008) zapisal ločnico med
preteči - prehoditi SPP: če jo zmoreš v manj kot 14 dneh, si jo pretekel, če v
več kot 14 dneh, pa si jo prehodil. Ta misel je tudi spodbudila Feldina, da jo
je pretekel. Zagotovo je Klemnov rekord - 8 dni, 14 ur in 45 minut - več kot
odličen - sedaj pa ga bo Marjan poskušal preseči in v Ankaran priteči hitreje
kot Klemen.
Vsi, ki se
podajajo na SPP, pa morajo biti ne samo odlični gorski tekači, ampak tudi
hribovci, znati se morajo gibati v gorskem svetu, na zahtevnih in zelo zahtevnih
zavarovanih planinskih poteh itd. Že mala napaka je lahko na taki poti usodna.
Doslej je Slovensko planinsko
pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je
bilo podeljenih prav toliko značk. V evidenci PZS so kot prvi prejemniki
častnega znaka za prehojeno pot vpisani: Pregrad Pašič, Beograd (1958), Dušan
Starčevič, Beograd (1958), Lojze Hafner , Ljubljana (1958), Marjan Ribarič,
Ljubljana (1958), Ema Trbovšek, Ljubljana (1960), Franc Bračko, Hoče (1965),
Stanka in Tome Demšič, Hoče (1965).
Število udeležencev/planincev v
zadnjih letih, ki so prehodili SPP: leta 2000: 251 pohodnikov, 2001: 247, 2002:
255, 2003: 255, 2004: 194, 2005: 185, 2006: 200, 2007: 179, 2008: 206, 2009:
178, 2010: 116, 2011: 167 udeležencev.
Zdenka Mihelič
Fotografije Marjan Zupančič
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Drugo jutro me za
zajtrk čaka vzpon na Ojstrico in prečenje Grintovcev. Sledijo domači hribi:
Storžič, Kriška gora, Dobrča, Begunjščica in Stol. Ko bom na Stolu, bom že
videl Triglav, najvišjo točko poti. Do tja pa me čaka še cel dan teka prek
zahodnega dela Karavank. Če bo lepo vreme, bom in če bom slučajno tod hodil
podnevi, bom z vrha Triglava že lahko videl cilj - morje. Triglavu sledi
tehnično najzahtevnejši del poti prek Kriških podov, Razorja, Prisojnika in
Jalovca. Ko bo vse to za mano, me čaka le še en dvatisočak - primorski velikan
Krn. Sledi prečenje Spodnjih Bohinjskih gora, ki so skorajda moj drugi dom. Za
tem pa pot postane tehnično manj zahtevna, a razdalje postanejo večje. Bolnica
Franja, Ermanovec, Bevkov vrh, Sivka, Idrija, Vojsko , Mali Golak , Čaven ,
Sinji vrh, Col so točke Slovenske planinske poti , ki jih bom obiskal tega dne.
Od tu sledi še prečenje dveh Kraških planot Javornika in Nanosa. Za tem pa me
do cilja čakata le še dva tisočaka - Vremščica in Slavnik. 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih