petek, 14. avgust 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

12.08.2020 16:08
Matjaž Šerkezi
Test
27.06.2020 19:16
Miha Mrak
Karte LOCUS
05.06.2020 13:38
Bojan Mavri
Karte LOCUS
Forum
Zadnji komentarji
25.06.2020 08:31
Janja Miklošič
Triglav
Vsi komentarji

NOVICE  

sobota, 17. maj 2014, ob 0. uri, ogledov: 1943

Druženje z beneškimi planinci – Matajur, očetovska gora

Obalno planinsko društvo Koper
Društva | 
Obalno planinsko društvo Koper | Planinska družina Benečije | 
Objavil(a): maruška lenarčič
Obalno planinsko društvo se že dolga leta druži s Planinsko družino Benečije. V nedeljo, 6. aprila 2014, so z njimi obiskali njihovo simbolno goro MATAJUR (1645 m), kjer imajo svojo kočo.

Oj, božime, te dolince, kako so lepe.

Planinci Obalnega planinskega društva Koper so se sončno nedeljo, 6. aprila, odpravili k svojim planinskim prijateljem v Benečijo, na njihovo hišno goro in simbol slovenstva, na 1642 m visok Matajur.

Oseminštirideset planincev, med njimi sta bila tudi podpredsednica PZS  Slavica Tovšak in njen mož Ciril,  se je z avtobusom odpeljalo v vas Mašera (Masseris), kjer jih je pred svojim domom pričakala predsednica Planinske družine Benečije Luisa Battustig in jih pozdravila v prelepem beneškem narečju, mehki čedermaški slovenščini. Manjkala ni pogostitev s čajem, kavico in domačim pecivom. Povedala je, kako so živeli v beneških vaseh nekdaj in kako živijo danes. Zadonela je tudi slovenska pesem, ki je spremljala celoten pohod.


Nato se je skupina ločila, nekaj planincev se je odločilo, da bodo odšli na vrh Matajurja od koče Pelizzo, ki je dostopna z avtobusom.  Ostalim pohodnikom pa se je pridružil podpredsednik Planinske družine Benečije Joško.


Vzpon je najprej potekal po prijetni poti skozi gozd. Po prečkanju ceste, ki prihaja iz vasi Čepletišče, pa so nadaljevali po vzhodnem grebenu, po t.i. Beneški poti, (stara pot iz Livka) ter  prišli pod vznožje Matajurja, kjer se je že prikazoval njegov vrh. Po krajšem počitku in malici, je planinski vodnik Rajko Čerin nanizal nekaj zanimivih dogodkov iz prve svetovne vojne, ki se je dogajala prav na tem območju. Pot je vodila po severnem pobočju Matajurja do sedla, kjer so se jim odprli razgledi širom po zasneženih Julijskih Alpah. Od tu se vzpenja najstrmejša označena pot na vrh Matajurja. Skorajda v zimskih  razmerah, bilo je še veliko snega, so prispeli do kapelice, tik pod vrhom. Prelep občutek s pogledom na Julijske vrhove in deželo Benečijo! Sledilo je fotografiranje, zadonela je pesem …, ostal je samo še spust do Doma pod Matajurjem, last Planinske družine Benečije, kjer so jih pričakali prisrčni člani družine: Igor Tull z ženo Flavijo in njihovimi tremi sinovi, predsednica društva Luisa, ter ostali člani. Njihova neizmerna gostoljubnost nas je znova prepričala, kako zelo se čutijo povezani z matičnimi Slovenci. Hiteli so nas streči z doma pripravljenimi dobrotami, od imenitne mineštre, polente, fritalje (jajca z zelišči) do čevapčičev. Udeležencem je bilo kar nerodno, kaj vse so pripravili, saj vedo, da na kočo prav vse znosijo na svojih ramenih. Skupno zapete slovenske pesmi, so vzbudile kar nekaj čustvenih odzivov, tako pri gostiteljih kot obiskovalcih. A treba se je bilo posloviti. Z majhno pozornostjo in hvaležnimi besedami ter povabilom, da jih obiščejo v slovenski Istri  (so obljubili) so se Koprčani poslovili in odšli proti vasi Matajur (Montemaggiore), ki leži na matajurskih prisojah, dokaj strnjena na strmem pobočju (950 m). Dosegli so jo v uri in pol razigrane hoje.


Presenečenj še ni bilo konec, pri cerkvi so jih pričakali Luisa, njen mož Germano in duhovnik Božo Zuanella (eden od avtorjev knjige Težki časi Benečije, ki govori o povojnem obdobju), ki jih je povabil in pozdravil  v cerkvi, ter govoril o boleči resničnosti beneških Slovencev, ki jih je vedno manj, ostali so samo še štirje slovenski duhovniki za vseh štirinajst župnij. Druženje je bilo kratko, a udeleženci so lahko začutili njegovo neizmerno dobroto, iskrenost in pripadnost slovenstvu. Čustveno nabitost je dodala še skupno zapeta žalostinka 'Lipa zelenela je'.


V nekoliko melanholičnem vzdušju so se pohodniki poslovili od Lujze, Germana in gospoda Boža, in se v Mašeri pozdravili še z vodičem Joškom, ki jim je poklonil knjige planincev Planinske družine Benečije.


Beseda hvala je skoraj premalo. Udeleženci so se vrnili obogateni in  hvaležni vsem, ki so jim pripravili tako lepo druženje, kjer so začutili, kako težko je 'stati inu obstati, Slovenec' med večinskim italijanskim narodom z večno raznarodovalno uradno politiko. Občutek povezanosti z matičnimi Slovenci jim daje novih moči na njihovi težki poti slovenstva.

Vlada Stranščak

Fotografije: https://picasaweb.google.com/104775688018607912606/Matajur


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih