Odprava
Planinske zveze Slovenije Hagshu 2014, ki je potekala od 6.
septembra do 14. oktobra 2014, je bila zaznamovana z birokratskimi težavami, a Luka
Lindič, Marko Prezelj in Aleš
Česen so z veliko mero motivacije in nepopustljivo vztrajnostjo v indijski
Himalaji splezali prvenstveno
smer v severni steni Hagshuja
(6657 m), ki so jo ocenili z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske
lestvice: ED, 70°-90° III, 1350
m, 20 h + 4,5 h (prv.). Do slovenskega vzpona po severni steni je bil
Hagshu 25 let neosvojen, a želja več alpinističnih odprav; Anglež John Barry je
kar štirikrat neuspešno poskusil v tej impozantni steni, hkrati s slovensko
odpravo je imel smele načrte v severni steni Hagshuja tudi legendarni angleški
alpinist Mick Fowler. »Vsekakor odprava,
ki nakazuje smernice sodobnega alpinizma, hkrati pa tudi najbolje povzame
nepopustljiv in vizionarski značaj članov,« je vzpon ocenila že slovenska
komisija, ki je Luko Lindiča 25.
februarja 2015 imenovala za najuspešnejšega alpinista leta 2014,
Marku Prezlju in Alešu Česnu pa podelila nagrado za
posebne dosežke v alpinizmu.
Mednarodna komisija za zlati cepin 2015, ki je izbrala najvidnejše
alpinistične vzpone v letu 2014, je v obrazložitvi izpostavila 1350-metrski prvenstveni vzpon v
severni steni Hagshuja, ocenjen z ED in opravljen v težavnih lednih razmerah,
zaradi katerih so morali Lindič, Prezelj in Česen po 23 urah vzpona bivakirati
visoko v steni in so vrh dosegli naslednji dan, 30. septembra 2014, nato pa
sestopili po zahtevni Poljski smeri prvega pristopa na Hagshu leta 1989.
Komisijo letos sestavlja devet vrhunskih alpinistov z vsega sveta: Andrej Štremfelj (Slovenija), Kazuki
Amano (Japonska), Valerij Babanov (Rusija), Hervé Barmasse (Italija), Stéphane
Benoist (Francija), Andy Houseman (Velika Britanija), Michael Kennedy (ZDA),
Ines Papert (Nemčija) in Raphael Slawinsky (Kanada). Predstavnica za stike z
javnostmi 23. podelitve zlatega cepina Liv
Sansoz je poudarila, da je komisija neodvisno in samostojno izbrala vzpone,
ki najbolje predstavljajo sodobni alpinizem, njegov duh in vrednote.
V popolnoma zglajenem najstrmejšem zgornjem delu severne stene Hagshuja (foto Marko Prezelj)
23.
podelitev zlatega cepina bo med 9. in 12. aprilom 2015 v francoskem Chamonixu
in italijanskem Courmayeurju, poleg slovenskih alpinistov pa zlati cepin prejmejo
še ameriška naveza Tommy Caldwell in
Alex Honnold za prečenje
grebena Fitz Roy v Patagoniji ter ruska alpinista Aleksander Gukov in
Aleksej Lončinski za vzpon
v jugozahodni steni Tamserkuja v nepalski Himalaji; nagrado za življenjsko
delo v alpinizmu pa znameniti britanski alpinist Chris Bonnington.
»Vzpon je bil medijsko zanimiv tudi po
zaslugi zgodbe, ki so jo ustvarili angleški alpinisti s svojimi predhodnimi in
lanskimi poskusi na gori. To mu ne poveča objektivne vrednosti, ga pa za širše
občinstvo naredi zanimivega in izstopajočega. Vseeno upam, da to ni bil eden od
razlogov za podelitev te nagrade. Priznati je treba, da je vzponov podobne
zahtevnosti, kot je bil naš, še kar nekaj. Mogoče
je komisijo pritegnila tudi spontanost našega plezanja, ki je bilo vse prej kot
načrtno osvajanje še nepreplezanega ali neosvojljivega,« poudarja Aleš Česen.
»Po pravici povedano, se me te nagrade
trenutno ne dotaknejo preveč. O primerjavi in vrednotenju alpinističnih vzponov
je bilo povedanega že toliko, da ne bi izgubljal besed. Smešno je le, da se sam
ne morem odločiti, kateri izmed mojih dveh nominiranih vzponov je boljši … Morda sem naiven, a od zlatega cepina
pričakujem predvsem prijetno druženje z drugimi plezalci, ki jih morda drugače
ne bi srečal. Pravzaprav se prireditve zaradi tega veselim. Če se bom zaradi
katerega izmed teh priznanj lahko še bolj posvetil plezanju, pa samo toliko
bolje,« je vtise strnil vodja odprave Hagshu 2015 Luka Lindič, ki trenutno pleza na
Norveškem, februarja pa je z Luko Krajncem in Tadejem Krišljem prečil vrhove
Adel in se povzpel na Cerro Torre.
Marko Prezelj bo čez mesec dni postal prvi alpinist na svetu, ki bo zlati cepin prejel že tretjič. S sploh prvim podeljenim zlatim cepinom je strokovna javnost leta 1992 nagradila Marka Prezlja in Andreja Štremflja za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) leto prej, leta 2007 pa je zlati cepin Prezelj prejel skupaj z Borisom Lorenčičem
za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) leta 2006. Kot je
poudaril že takrat, je nemogoče objektivno oceniti vzpon nekoga
drugega, zato podpira idejo zlatega cepina kot festivala v smislu
srečanja plezalcev in ne tekmovanja v alpinizmu. Po 23 letih od prejema
prvega zlatega cepina je še vedno v svetovnem alpinističnem vrhu, a
ugotavlja, da se alpinizem ves čas spreminja: »Zdaj spremembe v družbi na alpinizem izraziteje vplivajo kot posamezni alpinisti. Pred
četrt stoletja je bila negotovost del normalnega življenja, danes pa je
privilegij, ki si ga moraš dobesedno vzeti, če želiš polnovreden
alpinizem. Vsi komunikacijski in tehnični pripomočki ter sodobna
oprema so naše glave preparirali po svoje. Potovati je zdaj preprosteje.
Če k temu pridamo še sodoben razmah zavarovalništva, bančništva in
advokature, je res čudno, da nekoga navdušuje negotovost in sprejemanje
lastne odgovornosti tukaj in zdaj.«
Marko
Prezelj, Aleš Česen in Luka Lindič - s prvenstveno smerjo v severni
steni Hagshuja prejemniki zlatega cepina 2015 (foto Marko Prezelj)
Leta
1991, ko je Prezelj s Štremfljem plezal v Kangčendzengi, sta bila
njegova tokratna soplezalca še kratkohlačnika, danes pa plezajo z ramo
ob rami. »Luka leta 1991 verjetno še ni zlezel iz plenic, Aleš je pa
alpinizem spoznaval od svojega spočetja naprej. Aleš in Luka sta
svojevrstna karakterja s pestrimi izkušnjami. Navdušujoče je deliti
doživetje z ljudmi, ki so spontani in sproščeni. Fizično sta oba zdaj
brez dvoma močnejša od mene, jaz sem pa morda prispeval kakšen
organizacijski trik in izvedbeno idejo. Delovali smo uglašeno in
sproščeno, kljub razlikam v letnici rojstva. Morda pa tudi zaradi tega …« dopolnjevanje članov odprave Hagshu 2014 doživlja Prezelj, vrhunski alpinist, gorski vodnik, fotograf in vodja SMAR – slovenske mladinske alpinistične reprezentance, ki srž svojega alpinizma opisuje z naslednjimi besedami: »Rad
imam negotovost, ki gre vštric z radovednostjo, in seveda nenehno
sprejemanje odločitev in odgovornosti zanje. Ni vedno preprosto, a prav v
tem je čar vsega skupaj. To, za kar se moramo zares potruditi, nas
bogati močneje kot instant življenje.«
Na
prvem razširjenem
seznamu 58 vzponov za zlati cepin 2015 sta bila poleg Hagshuja še dva
vzpona slovenskih alpinistov: vzpon naveze Luka Krajnc in Luka Lindič – Grandes Jorasses, Rolling Stones, prva
prosta ponovitev ter vzpon Domna Kastelica in Sama Hennesseyja – Chugimago (6258 m), zahodna stena,
prvenstvena smer.
Zgodovino zlatega cepina
so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 23 letih
podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar šestkrat.
Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič.
Prisrčne čestitke Alpinistom!
Manca Čujež
|