sreda, 22. marec 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
19.03.2017 19:27
Feri Kropec
Vsi komentarji
DomovPlaninska kultura

120 let Planinskega vestnika

Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ljubitelje gora na sončni strani Alp razveseljuje že 120 let. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje ... in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta.

 
Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja. Slovenske ljubitelje gora razveseljuje že 120 let. Planinski vestnik se je kot glasilo Slovenskega planinskega društva (SPD) v Ljubljani v svoji prvi številki, ki je izšla 8. februarja 1895, predstavil javnosti z naslednjim programom: »Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Mlado Slovensko planinsko društvo je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. Planinski vestnik danes predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije.

Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje … in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je veselil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb.

»Planinski vestnik predstavlja ogledalo 120-letnega dogajanja na slovenski planinski sceni. V njem je shranjen celoten zbir znanj, s katerim je naša planinska organizacija uspešno previharila vse čeri v obdobju svojega dolgega obstoja. Ta znanja so danes vredna ravno toliko kot dobra kuharska knjiga na polici; koristna je le tedaj, ko je v uporabi – in tega se zaveda vsak dober kuhar. Naša je še popolnejša. V njej bodo ostale zapisane tudi ponesrečene jedi, iz katerih bodo lahko nauk črpale prihodnje generacije planincev,« ob častitljivem jubileju poudarja Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001, ki osvetli tudi današnjo vlogo revije: »V slovenskem medijskem prostoru ima Planinski vestnik pomembno kulturno in strokovno vrednost, ki privablja širok krog bralcev, tudi tiste, ki ne izhajajo iz planinskih vrst. Če pogledamo še širše, je današnja revija po obliki in vsebini primerljiva z vrsto najkakovostnejših tujih planinskih in alpinističnih revij

»Planinski vestnik je v svoji bogati zgodovini uspešno združeval vsebine, ki so zanimive za širok krog ljubiteljev gora, z vsebinami, ki so pomembne za planinsko organizacijo. Verjamem, da bo Planinski vestnik tudi v prihodnje ohranjal primerno razmerje med raznovrstno planinsko tematiko in tako še naprejostal osrednja slovenska revija s področja planinstva, obenem pa tudi revija planinske organizacije – in to bi tudi bila moja osrednja želja ob 120-letnici revije. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so od začetkov do danes kakorkoli sodelovali pri ustvarjanju spoštljive tradicije Planinskega vestnika,« 120-letnico Planinskega vestnika pozdravlja predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik.

Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih svojega 120-letnega izhajanja ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev. Objavljal je raznovrstne vsebine: informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih pa do športnih, odpravarskih in drugih, znanstvene in poljudnoznanstvene članke iz zgodovine planinstva, orografije, meteorologije, glaciologije, speleologije, toponimije in drugih ved, planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene. Danes poskuša Planinski vestnik bralca »s strokovno-izobraževalnimi članki vzgajati, z leposlovjem in odlično fotografijo kulturno izobraževati, osvešča ga v okoljevarstvenem duhu in z zgodovinskimi članki pomembno prispeva k poznavanju slovenskega planinstva in njegove vloge v razburkani preteklosti. Z opisi izletov v sredici revije pa ga varno usmerja na planinskih poteh, kar je za vsakega obiskovalca gorskega sveta pravzaprav najpomembneje,« izpostavlja član uredniškega odbora Dušan Škodič v kratkem zgodovinskem orisu Planinskega vestnika, ki ga lahko v celoti preberete na koncu sporočila.

V letu 2012 se je po dobrih desetih letih končal projekt digitalizacije vseh številk Planinskega vestnika. Danes so vsi izvodi od leta 1895 naprej dostopni v formatu PDF na spletni strani www.pvkazalo.si, kjer je v veliko pomoč tudi iskalnik po posameznih objavah. Od januarja 2010 revija izhaja v velikem formatu A4, s čimer so bralci poleg kakovostne vsebine dobili bogatejšo grafično podobo z boljšimi fotografijami. Zaradi moderne zasnove, ki sledi svetovnim gibanjem tovrstnega založništva, ponovno doživlja nov, mladosten vzpon. Ne bere se kot običajna revija, temveč kot povabilo planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem, jadralnim padalcem … ali zgolj gorskim estetom, skratka vsem, ki jim veliko pomeni, da se s svojih aktivnosti v gorah vrnejo domov zadovoljni in notranje izpolnjeni. Zato je za marsikoga nepogrešljivi spremljevalec med gorami in doma.

Pripravila: Manca Čujež

Planinski_vestnik_120_let_uredniki

Za vsebino in podobo Planinskega vestnika je v 120 letih izhajanja skrbelo osem odgovornih urednikov.

120 let Planinskega vestnika 
(pripravil: Dušan Škodič, član uredniškega odbora Planinskega vestnika)

S februarsko številko obeležujemo častitljivo 120. obletnico izhajanja Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije. Prva številka našega mesečnika je izšla 8. februarja 1895, izdalo pa jo je tedaj le dve leti staro Slovensko planinsko društvo (SPD) v Ljubljani.

Z izjemo vojnih let, ko je izhajal zelo okrnjeno ali celo prenehal, je Vestnik v dosedanjih več kot 1300 številkah razveseljeval, izobraževal in kulturno ozaveščal cele generacije naših planincev. Danes ga izdaja naslednica nekdanjega SPD, Planinska zveza Slovenije (PZS).
Članstvo v SPD je v zgodnjem obdobju, se pravi še v času Avstro-Ogrske in do začetka prve svetovne vojne, pomenilo prej zaveden odnos do slovenstva in domovine kakor pa do naravnih lepot gorskega sveta. Bil je čas prebujanja narodne zavesti, ko so Nemci segali po naših gorah, in prav zaradi tega je bila ustanovljena SPD. Šlo je predvsem za zbiranje in druženje ljudi z narodnozavednimi cilji. 
Kasneje se je poslanstvo planinske organizacije spreminjalo, prav tako se je spreminjal Planinski vestnik, ki je skozi vsa obdobja vseeno obdržal nekaj skupnih točk. Vedno je predstavljal uradno glasilo svoje planinske organizacije, zavzemal se je za splošno sprejete in uveljavljene družbene vrednote, skušal je biti vsebinsko raznolik ter je kljub poudarjanju nacionalnih interesov ostajal politično nevtralen. Verjetno je tudi to eden pomembnejših razlogov navezanosti dela naročnikov, ki mu ostajajo zvesti cela desetletja. Je tudi najpopolnejši arhiv slovenskega planinstva, kar ga imamo. Planinski vestnik je bil v svojih prvih letih deloma vezan na članstvo v SPD. 
Njegov urednik je postal ugledni jezikoslovec in profesor Anton Mikuš, ki je v prvem uvodniku razkril namen, s katerim je SPD začel izdajati svoje uradno glasilo: "Da društvo tudi v tem oziru doseže svoj namen, sklenil je odbor "Sl. pl. dr." od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike. Oziral se bode časopis tudi na promet in donašal različne društvene vesti in domače in tuje turistične in planinoslovne novice ter tudi poročal o delovanju "Slovenskega planinskega društva" in sličnih društev po drugih deželah. Priobčevali bodemo tudi životopise znamenitih slovenskih hribolazcev iz prejšnjih časov, tako n. pr. o prvaku slovenskih turistov Valentinu Staniču. V nas Slovencih se je do nedavnega premalo gojila turistika, in krasote naših dežel so bile tujcem bolj znane nego domačinom. Tujci so se navduševali za prirodne lepote naših pokrajin, a domačini niso poznali biserov, kateri dičijo slovensko zemljo."

Kot lahko vidimo, je bil na začetku izhajanja v Planinskem vestniku dejansko zelo prisoten nacionalni element, v oči pa nam zagotovo najbolj pade arhaična slovenščina, s katere razumevanjem se moramo kar lepo potruditi. Seveda revija v prvih letih še zdaleč ni bila tako obsežna, kot jo poznamo danes, izhajala je v manjšem formatu in na zgolj šestnajstih straneh, tako da si komajda zasluži svoje ime. Finančni položaj je bila ves čas slab, zato so se izdajatelji že takoj zatekli k oglasnemu marketingu. 
Leta 1908 je uredniško mesto prevzel dr. Josip Tominšek, mlajši brat tedanjega predsednika SPD Frana Tominška. Tominškova doba urednikovanja je trajala kar 32 let, vendar je zaradi prve vojne vihre uredil "le" 26 letnikov. Dobo njegovega urednikovanja lahko razdelimo na dva dela, med katerima je bila vojna, ko se je izhajanje začasno prekinilo. Prihajalo je do zamud pri tisku in kljub dobrim namenom je z mesecem avgustom izšla zadnja številka. 
Po koncu vojne in razpadu monarhije se je marsikaj spremenilo. Slovenci so postali v Kraljevini SHS oziroma kasnejši Kraljevini Jugoslaviji končno priznani, žal pa je za novo italijansko mejo ostala tretjina našega ozemlja in prebivalcev. Po drugi strani je izginila germanizacija, zato se je poslanstvo SPD in Planinskega vestnika spremenilo.
V povojnem obdobju Planinski vestnik ni bil več vključen v društveno članarino, ampak je postal v celoti odvisen od naročnikov. Nov začetek je bil težak, prvo leto je bilo naročnikov komaj še četrtina članov SPD.
Leta 1933 je prišlo v SPD do menjave. To se je poznalo tudi pri urednikovanju, kjer so se uveljavile njihove zahteve po bolj atraktivnih (predvsem alpinističnih) vsebinah in večjem poudarku na fotografiji. 
Leta 1941 je bila Slovenija kot tudi večji del Evrope okupirana. Mesto urednika v tistih nehvaležnih in nevarnih časih je prevzel pravnik in publicist dr. Arnošt Brilej. Revija je med vojno izhajala neredno in v zelo skrčenem obsegu. Objave so bile popolnoma nevtralne in vojna v člankih ni bila praktično niti omenjena, zato niso motile italijanskih niti kasneje nemških okupacijskih oblasti. Najtežje je bilo zadnje leto, saj je za celo leto 1945 izšel le relativno obsežen Planinski zbornik, ki je prostor posvetil predvsem spominu na gornike, ki so preminili v vojni vihri.

Po vojni je prišlo do poskusov sprememb v sami organizaciji, spremenjeno je bilo tudi ime revije. Tako je v letniku 1946 izšla z novim imenom: Gore in ljudje. Novo ime se pri bralcih ni prijelo, bilo je tudi precej negodovanja in po dveh letih se je na naslovnici znova pokazalo staro ime, Planinski vestnik
Po devetih letnikih je Brilej predal mesto slavistu, profesorju Tinetu Orlu, ki je zaznamoval naslednja tri desetletja (1950–1979) in v tem času tudi uredil rekordnih trideset letnikov. Njegova doba je obsegala čas od let povojne obnove do leta, ko so naši himalajci dosegli svetovno odmeven vzpon na Everest. 
Tista leta povezujemo predvsem z naraščanjem članstva PZS (ta je svoj višek doživela leta 1989, ko je štela celo 114 tisoč članov) in množičnostjo, pri alpinizmu pa napredek v svetovnem merilu. Leta 1979 je bil Planinski vestnik z ukazom takratnega maršala Tita ob 80-letnici izhajanja nagrajen z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki (kot lahko preberemo v obrazložitvi, Planinski vestnik 1979, str. 441) – za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji.

Pod naslednjih šest letnikov (1980–1985) se je podpisoval profesor Marijan Krišelj, nasledil ga je Milan Cilenšek, ki je opravljal delo urednika vsega eno leto (1986), kar je najkrajša doba med le osmimi uredniki, ki so se zvrstili v teh stodvajsetih letih. 
Marjan Raztresen je urejal revijo naslednjih petnajst letnikov (1986–2001). Med njegovim urednikovanjem so ponovno napočili časi velikih sprememb. Slovenija je dosanjala svoje sanje in postala samostojna država. 
Planinstvo in odnos do planinstva sta se z novo ureditvijo nepreklicno spremenila, prav tako vrednote, za katerimi smo po novem stremeli potrošniki. Množičnost je pričela drastično upadati, v ospredje so hoteli posamezniki, v večji meri se je pojavil ekstremizem in lov na rekorde, ki je segel tudi v gore. 
Poslej se je več pisalo o etiki planinstva in naravovarstvu, pojavila se je komercializacija alpinističnih odprav in tudi planinskih koč. Planinski vestnik je ob koncu Raztresnovega obdobja še vedno predstavljal glasilo planinske organizacije, katere članstvo je na prelomu tisočletja zdrsnilo že pod številko 75 tisoč.

Septembra 2001 je uredniške škarje prijel aktualni urednik Vladimir Habjan. Zavedal se je, da je napočil čas za večje spremembe, zato je okoli sebe zbral popolnoma nov uredniški odbor, ki se je postopno lotil največje prenove revije vse od začetka. Ob svojem nastopu je Habjan zapisal, da bo PV revija, "ki bralca informira o planinstvu, alpinizmu in sorodnih dejavnostih doma in v tujini, ga vzgaja, poučuje, kulturno bogati ter obvešča o dejavnostih Planinske zveze Slovenije". Takšna vsebinska raznolikost je namreč tudi splošno uveljavljena praksa večine gorniških revij po svetu. Temeljita prenova je prinesla grafično (v barvnem tisku je začela izhajati šele tistega leta), oblikovno, vsebinsko in tudi marketinško preobrazbo revije. Od leta 2010 dalje je bil Planinski vestnik tiskan v večjem formatu in s tem postal primerljiv z najuglednejšimi gorniškimi revijami v tujini. Dve leti kasneje je bila končana še digitalizacija.
Planinski vestnik je tako postal revija v pravem pomenu besede. Danes bi jo lahko opredelili, da ima značilnosti strokovno-informativne revije, ki v svojem bistvu ostaja glasilo izdajatelja. Bralca poskuša s strokovno-izobraževalnimi članki vzgajati, z leposlovjem in odlično fotografijo kulturno izobraževati, osvešča ga v okoljevarstvenem duhu in z zgodovinskimi članki pomembno prispeva k poznavanju slovenskega planinstva in njegove vloge v razburkani preteklosti. Z opisi izletov v sredici revije pa ga varno usmerja na planinskih poteh, kar je za vsakega obiskovalca gorskega sveta pravzaprav najpomembneje.

Kot enega najpomembnejših dosežkov moramo ponovno omeniti digitalizacijo vseh starih letnikov, ki so zdaj prosto dostopni na svetovnem spletu. Vodja projekta digitalizacije je bil član uredništva Andrej Stritar, končana je bila v nekaj letih. Rezultat je spletno kazalo, kjer je revija postala dostopna na naslovuwww.pvkazalo.si. Tako so zdaj dostopne vse številke Planinskega vestnika z izjemo vsakega zadnjega natisnjenega letnika. Z iskalnikom in filtrom je tako možno iskanje po posameznih besedah iz naslovov in podnaslovov člankov ter po imenih nastopajočih ljudi ali gora.


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.
IZBERI
Planinska založba
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Razstava Življenje pod Triglavom
Razstava 120 let SPD/PZS
120 let Planinskega vestnika
Planinski terminološki slovar
Planinska kultura - ostalo
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih