nedelja, 20. maj 2018
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

02.11.2017 14:02
IVA ŠIBAV
POHVALA
Forum
Zadnji komentarji
02.02.2018 21:00
Boris Perko
Dom na Komni
Vsi komentarji
DomovPredstavitev

Častni člani Planinske zveze Slovenije


ČASTNA PREDSEDNIKA PZS


Dr. Miha Potočnik (1907-1995)

Dr. Miha Potočnik, prvi častni predsednik Planinske zveze Slovenije, je na začetku gorniške poti vodil jeseniško podružnico Skale ter bil v obdobju med svetovnima vojnama med najaktivnejšimi slovenskimi plezalci. Med letoma 1952 in 1965 je vodil Gorsko reševalno službo, med letoma 1965 in 1979 pa Planinsko zvezo Slovenije.

Med pomembnejše poudarke njegovega predsednikovanja štejemo preprečitev gradnje nekaterih gorskemu okolju škodljivih načrtov in stik slovenskega alpinizma s svetovnim vrhom. Bil je eden izmed najaktivnejših pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka, sodeloval je tudi pri pripravi Zakona o TNP.

miha_potocnik_vir_gore_ljudje


Vlasto Kopač (1913-2006)

Vlasto Kopač, drugi častni predsednik Planinske zveze Slovenije, je bil soustanovitelj in podpredsednik Akademske skupine Slovenskega planinskega društva ter bil med letoma 1946 in 1948 predsednik slovenske planinske organizacije. Sodeloval je pri oživitvi gorske reševalne službe, bil pobudnik izdaje strokovne literature ter zemljevidov. Organiziral je tudi alpinistične in reševalne tečaje.

Kot arhitekt je sodeloval pri gradnji bivakov in koč ter bil aktiven pri naravovarstveni in spomeniški zaščiti Velike planine. S svojim fotografskim materialom ter ohranjeno staro reševalno opremo je uredil več razstav, zbirko pa kasneje predal muzeju Avgusta Delavca, kjer je več let tudi urejal muzejsko zbirko.

Dodatni opis

vlasto_kopac_3_vir_fototeka_spm



ČASTNI ČLANI PZS


Jože Dobnik (1921)

Jože Dobnik, prvi častni član Planinske zveze Slovenije, je v planinskih vrstah pustil pečat predvsem kot pisec planinske literature, članke je objavljal tudi v Planinskem vestniku in drugih publikacijah. Je soustanovitelj Poti kurirjev in vezistov (sodeloval je tudi pri pripravi vodnika), sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju televizijske dokumentarne serije Razgledi s slovenskih vrhov.

Več kot dve destletji je bil predsednik PD Pošte in Telekoma, v Planinski zvezi Slovenije je opravljal delo tajnika, podpredsednika, kratek čas pa bil tudi vršilec dolžnosti predsednika.

Dodatni opis

joze_dobnik_3_vir_pd_onger_trzin
Milan Kučan (1941)

Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije (1991-2002), se uvršča med Slovence, ki si življenja ne morejo predstavljati brez planinstva. Podarjal, da je navezanost Slovencev na gore tudi posledica vzgoje in še posebej izročila, ki ga goji slovenska planinska organizacija.

V vlogi predsednika Republike Slovenije je sodeloval na številnih planinskih prireditvah, bil leta 2002 častni pokrovitelj slovenske obeležitve Mednarodnega leta gora, javno je podprl predlog za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja ter odkrito podpiral mnoge alpinistične odprave.

Dodatni opis

milan_kucan_vir_urad_nekdanjega_predsednika_rs
Andrej Brvar (1953)

Andrej Brvar, tretji častni član Planinske zveze Slovenije, je že od gimnazije naprej aktiven v planinskih in športnih organizacijah. Bil je načelnik Mladinske komisije PZS, podpredsednik PZS, v letih med 1990 in 2001 pa predsednik Planinske zveze Slovenije.

Vodenje PZS je prevzel v času novih razmer, ki so nastale ob demokratizaciji, osamosvajanju ter težkih gospodarskih razmerah. Kljub temu planinstvo ni izgubilo pridobljenega položaja ter ugleda v družbi, gore pa so ostale dostopne celotni javnosti. Tranzicijska vprašanja se je reševalo razvojno, rezultat tega so Vodila pri delu PZS, ki se je tudi zato preoblikovala v sodobno organizacijo.

V tem času se je planinstvo uveljavilo tudi v medijih. Slovenski alpinisti so končali projekt osvajanja vseh osemtisočakov, svetovni vrh pa krojili tudi z dvema zlatima cepinoma. V začetku devetdesetih let je PZS začela z ekološko sanacijo planinskih koč in leta 1999 zgradila PUS Bavšica.

Andrej Brvar je kot predsednik PZS v državnih, mednarodnih in drugih organih izboljševal zavedanje, da je planinstvo množična športno rekreativna dejavnost. Od leta 2010 je predsednik Nadzornega odbora PZS.

Dodatni opis

andrej_brvar_vir_fototeka_spm
Tomaž Banovec (1939)

Tomaž Banovec, četrti častni član Planinske zveze Slovenije, je svojo planinsko pot začel v Planinskem društvu Železničar, kjer se je hitro vključil v širše delovanje društva. Leta 1959 je bil izvoljen za načelnika Mladinske komisije PZS, leta 1979 za predsednika Planinske zveze Slovenije, med letoma 1989 in 1991 pa je kot zadnji predsednik vodil Planinsko zvezo Jugoslavije.

V času načelnikovanja MK PZS so inštruktorji tečajev MK organizirali pripravo učnih programov za izvajanje Planinske šole ter programov za usposabljanje Mladinskih vodnikov. 
Predsednikovanje PZS je temeljilo na pragmatičnem gospodarskem vodenju, promoviranju planinstva kot kakovostnega družinskega udejstvovanja, aktivna so bila prizadevanja za preseganje nesporazumov med planinci in alpinisti. Bil je zadnji predsednik Planinske zveze Jugoslavije (1989-1991) ter predsednik sveta TNP (1993-2006).
tomaz_banovec_2_vir_fototeka_spm
Avgust Delavec (1918-2005)

Avgust Delavec, peti častni član Planinske zveze Slovenije, je postal član PD Dovje-Mojstrana leta 1946 ter v njem opravljal več pomembnih funkcij. Med letoma 1962 in 1974 je bil njegov predsednik, štiri desetletja je opravljal redni zimski nadzor Aljaževega doma v Vratih.

Bil je eden od soustanoviteljev postaje GRS Mojstrana in njen aktiven član, prav tako je bil soustanovitelj AO PD Dovje-Mojstrana ter bil aktiven alpinist in gorski vodnik.

Trajen pečat v slovenski planinski organizaciji je pustil kot zbiralec predmetov iz planinske zgodovine ter kot raziskovalec planinske dediščine. S sodelavci je organiziral več razstav s planinsko tematiko, zbrano gradivo pa leta 1984 strnil v Triglavski muzejski zbirki, predhodnici današnjega Slovenskega planinskega muzeja.

Dodatni opis

avgust_delavec_2_vir_fototeka_spm
Franci Ekar (1942)

Franci Ekar, šesti častni član Planinske zveze Slovenije, alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik, je kar 38 let deloval kot predsednik PD Kranj.

Bil je član več komisij PZS, podpredsednik PZS ter med leti 2001-2010 predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je PZS usmeril v promocijo planinstva ter v povezovanje z domačimi in tujimi sorodnimi organizacijami. PZS je postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije, sklenila sporazumom o sodelovanju z Nepalsko planinsko zvezo ter podpirala aktivno strokovno sodelovanje s tujino.

V času njegovega predsedovanja je bila ustanovljena Komisja za turno kolesarstvo. PZS je pristopila je k izgradnji Slovenskega planinskega muzeja ter ureditvi več spominskih obeležij.

Dodatni opis

franci_ekar_arhiv_pzs
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2018
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.
IZBERI
Zgodovina
Pravni akti, pravilniki in obrazci
Povezave
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih